e-KURS

16Up-377/04 z dne 13. 10. 2005 (evidenčni stavek in 4. točka obrazložitve): »Iz 25. člena izhaja zgolj jamstvo dvostopenjskega sodnega postopka. Sodišče ni kršilo drugega odstavka 14. člena in 22. člena; US je namreč že zavrnilo očitek [...]

24OdlUS XII, 93, U-I-60/03, Ur. l. 131/03 (prvi, tretji, četrti in peti odstavek evidenčnega stavka): »Prisilno pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrič [...]

14Procesno pravo različno ureja pritožbo in druga pravna sredstva, pri čemer pozna zlasti ZUP precejšnjo razvejanost pravnih sredstev v primerjavi z drugimi procesnimi zakoni (Pavčnik, s. 461). Pravica do pritožbe je eno izmed temeljnih načel ZUP [...]

1Pravno sredstvo je določeno procesno dejanje, s katerim se pri pristojnem organu začne oziroma sproži postopek za presojo in ugotovitev skladnosti konkretnega upravnega akta (odločbe, sklepa ali drugega akta s pravno naravo oblastne odločbe) z abst [...]

2Če uporabljamo pojem učinkovitosti oziroma presojamo pravne institute kot bolj ali manj učinkovite, je treba obravnavani institut umestiti v kontekst pravnega in družbenega sistema, v katerem naj služi svojemu namenu, in oceniti kot učinkovito nor [...]

9Obseg presoje in odločitev v postopkih s pravnimi sredstvi. Pritožba ali drugo pravno sredstvo se lahko vloži zgolj iz zakonsko opredeljenih razlogov. Po procesni zakonodaji je pritožbeni organ pri presoji vezan na pritožnikove navedbe, saj je gled [...]

13Če področni predpis ne zagotavlja nobenega pravnega varstva, ima stranka pravico do drugega pravnega sredstva, tj. upravnega spora po 157. členu. Tudi po ESČP (zadeva Zumbotel proti Avstriji, 1993) je upravni spor s polno jurisdikcijo v skladu z E [...]

1Pravno sredstvo je določeno procesno dejanje, s katerim se pri pristojnem organu začne oziroma sproži postopek za presojo in ugotovitev skladnosti konkretnega upravnega akta (odločbe, sklepa ali drugega akta s pravno naravo oblastne odločbe) z abst [...]

5Pojem učinkovitega pravnega sredstva vključuje več elementov, tako po sodbah ESČP kot ustavnosodni praksi ter drugih sodnih in upravnih odločbah v slovenskem pravnem sistemu. Ti elementi so predvsem: a) dopustnost pravnih sredstev (zlasti pritožbe [...]

7Stvarna legitimacija, roki in druge procesne predpostavke za uporabo pravnih sredstev. Pravico do pritožbe oziroma drugega pravnega sredstva ima že na temelju te ustavne pravice vsak, ki izkaže prizadetost pravnega interesa, čeprav v predhodnem post [...]

8Devolutivnost in suspenzivnost pritožbe oziroma drugih pravnih sredstev. Pritožba je prav zaradi ustavne pravice do učinkovitega(!) pravnega sredstva praviloma devolutivna, kar se mora izraziti najprej v stvarni pristojnosti drugega organa, ki presoj [...]

9Obseg presoje in odločitev v postopkih s pravnimi sredstvi. Pritožba ali drugo pravno sredstvo se lahko vloži zgolj iz zakonsko opredeljenih razlogov. Po procesni zakonodaji je pritožbeni organ pri presoji vezan na pritožnikove navedbe, saj je gled [...]

13Če področni predpis ne zagotavlja nobenega pravnega varstva, ima stranka pravico do drugega pravnega sredstva, tj. upravnega spora po 157. členu. Tudi po ESČP (zadeva Zumbotel proti Avstriji, 1993) je upravni spor s polno jurisdikcijo v skladu z E [...]

3Znana formula »Nullum crimen, nulla poena sine lege praevia« ne izvira iz rimskega prava, čeprav je slednje načelo zakonitosti poznalo, marveč jo je zapisal znani nemški penalist Anselm Feuerbach. Ta oblika varstva pred arbitrarnostjo sod [...]

1V Ustavi VII. poglavje obravnava ustavnost in zakonitost. Kot skupni pojem za ustavnost in zakonitost teorija uporablja tudi pojem zakonitosti v širšem smislu oz. njen sinonim pravna pravilnost, ki izvira iz razumevanja načela pravne države (2. čle [...]

4V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo pomeni zakonitost (v t. i. ožjem smislu) skladnost pravnih norm nižje veljave z normami, ki so izražene v zakonu, in skladnost pravnih aktov nižje veljave z zakoni.

13Sodno varstvo v upravnem sporu ureja v letu 2006 sprejet ZUS-1 (Ur. l. 105/06), ki je začel veljati 1. 1. 2007 in tako nadomestil prejšnji ZUS (Ur. l. 50/97). Razlogi za novi zakon so bili številni, zato je ZUS-1 v primerjavi z ZUS opredelil kar n [...]

1Upravni spor predstavlja po Ustavi obliko sodnega nadzora nad: a) zakonitostjo dokončnih posamičnih aktov oblastnih organov v javnopravnih zadevah v razmerju do posameznikov in organizacij (t. i. »pravi« upravni spor) ter b) dejanji in posamični [...]

5Besedna zveza »upravni spor« poudarja dvoje. Prvič, predmet sodnega postopka je zakonitost ali celo ustavnost oblastnega posega v upravnopravnem ali drugem javnopravnem razmerju, torej praviloma v upravni zadevi oziroma posamičnega upravnega akta. D [...]

7Ta določba je tesno povezana predvsem s 23. členom o pravici vsakogar do odločanja o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah brez nepotrebnega odlašanja neodvisnega in nepristranskega, z zakonom ustanovljenega sodišča, kar dopolnjuje 120. čle [...]

8Prav tako je upravni spor prek sodne kontrole nad upravo kot delom izvršilne veje oblasti sestavina sistema zavor in ravnotežij (3. člen). S tem se uresničuje načela Sveta Evrope (po EKČP, Resoluciji o zaščiti posameznikov pred akti upravnih obl [...]

9Vendar upravni spor ne pomeni nadomestnega odločanja sodišč v upravnih zadevah, zato se upravni spor ustavno skladno  po prvem odstavku 157. člena vodi le kot spor o zakonitosti izpodbijanega akta s kasacijskimi pooblastili sodišča. Zgolj izjemom [...]

12Vrhovno sodišče naj bi po ustavni pritožbi v zadevi SklUS, Up-231/99 z dne 17. 6. 2002 kršilo načela enakosti in pravnomočnosti s tem, ko je spremenilo odločitev nižjih sodišč, toda (7. točka obrazložitve): »S tem, ko je Vrhovno sodišče [...]

13U-I-101/08 z dne 19. 11. 2009 (3. točka obrazložitve): »Po stališču US je obvezna razlaga, ne glede na njen kasnejši sprejem, del predpisa od njegove uveljavitve (tako OdlUS VIII, 226, U-I-361/96 z dne 21. 10. 1999). To pomeni, [...]

14Up-619/02, Ur. l. 69/2004 (evidenčni stavek, več v 5. in 10. točki obrazložitve): »Ker se z ustavno pritožbo lahko poseže v že pravnomočno urejena pravna razmerja, učinkuje razveljavitev torej tudi na vse tiste že pravnomočne posa [...]

3Ta določba Ustave pomeni delni odstop od teh načel, saj omogoča poseg v pravnomočno razmerje zaradi hudih kršitev procesnih ali materialnih predpisov, ki do pravnomočnosti še niso bile znane. S stališča zakonitosti bi bilo v primerih, ko odloč [...]

4Materijo pravic in obveznosti posameznikov, zlasti v razmerju do oblasti, ko gre za poseg v pravne položaje naslovnikov, lahko po Ustavi ureja le zakon, ne nižji predpis (še manj zgolj splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, npr. akt sveta š [...]

5Pravnomočnost se je sprva razvila v pravdnem postopku, pod vplivom nemškega prava in načela zakonitosti pa se je uveljavila tudi pravnomočnost upravnih aktov (najprej v zakonu iz leta 1930). Smisel pravnomočnosti upravnih odločb je v tem, da ni mo [...]

8Procesni zakoni urejajo nastop pravnomočnosti in izredna pravna sredstva različno razvejano. Največ izrednih pravnih sredstev opredeljuje ZUP (po pravnomočnosti pozna zakon štiri taka pravna sredstva), ker je predmet upravnega postopka ne le zašč [...]