Komentar Ustave Republike Slovenije
1Ustava v tem členu določa, da imajo tujci v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene s to Ustavo in z zakoni, razen tistih, ki jih imajo po Ustavi ali po zakonu samo državljani Slovenije. Večina ustavnih pravic je univer [...]
63Določba 3. odst. 43. člena dopušča izjemo od splošnega pravila iz 2. odstavka, da ima volilno pravico le državljan. Zakon lahko na tej ustavni podlagi v posameznih primerih da volilno pravico tudi tujcem. Prav iz istih razlogov, iz katerih volit [...]
61OdlUS X, 92, U-I-32/99, Ur. l. 45/2001, tč. 12: “Določba 3. odst. 12. člena Statuta pomeni, da v primeru prenehanja mandata izvoljenemu članu Sveta ni treba izvesti nadomestnih (novih) volitev, ker nadomesti člana Sveta, ki mu je prene [...]
62OdlUS IX, 200, U-I-204/00 z dne 14. 9. 2000, tč. 6: “V primeru predpisov, ki urejajo sodelovanje državljanov pri izvajanju oblasti, samo zatrjevanje, da posamezne njihove določbe niso v skladu z Ustavo, praviloma ne bo zadoščalo za pri [...]
22Člen 3 1. Protokola k EKČP se glasi: “Visoke pogodbene stranke se zavezujejo, da bodo izvedle v razumnih časovnih presledkih svobodne in tajne volitve, ki bodo zagotovile svobodno izražanje mnenja ljudstva pri izbiri zakonodajnih teles.̶ [...]
14Volilna pravica je pravica pozitivnega statusa, ki od države zahteva, da nekaj stori za njeno uresničitev. Sodi med tiste človekove pravice, katerih narava zahteva, da se način njihovega uresničevanja uredi z zakonom. Brez ustrezne zakonske uredi [...]
17EKČP v 3. členu 1. Protokola zagotavlja pravico do svobodnih volitev, prav tako kot pravico pozitivnega statusa. Določba varuje aktivno in pasivno volilno pravico za volitve zakonodajne oblasti – vsaj enega od domov parlamenta (splošni predstavn [...]
1V demokratični državi (1. člen) oblast izvršuje ljudstvo neposredno ali posredno – prek izvoljenih predstavnikov (2. odst. 3. člena). V okviru predstavniške demokracije izvoljeni nosilci funkcij v državnih organih sprejemajo odločitve v imenu [...]
2Volilna pravica je temeljna politična človekova pravica, ki je vtkana v samo bistvo demokratične države. Je tista pravica, ki državljana spremeni iz objekta v subjekt politike (Ihl, s. 15). Brez svobodne volilne pravice ni demokracije. Pra [...]
3Volilna pravica je hkrati osebna in kolektivna pravica, ker jo posameznik lahko uresničuje samo skupaj z drugimi nosilci te pravice in v posebej določenem postopku, katerega cilj je vzpostavitev zakonitih organov oblasti na nivoju države oziroma vzpo [...]
13Volilna pravica je glede na pomen, ki ga imajo politične stranke za volitve, tesno povezana s človekovo pravico iz 2. odst. 42. člena, ki zagotavlja svobodo političnega združevanja. Svobodno izvrševanje volilne pravice predstavlja tudi izraz svo [...]
Volilna pravica je splošna in enaka.
Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.
Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.
Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.
Volilna pravica je splošna in enaka.
Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.
Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.
Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.
16Ustava ne opredeljuje pojma »pripadnik narodne skupnosti«, ki je pomemben predvsem pri opredelitvi volilne pravice glede predstavnikov narodnih skupnosti v DZ, v občinske svete in v organe samoupravnih narodnih skupnosti. V OdlUS VII, 26, [...]
29OdlUS XVII, 23, Up-3486/07 in nasl., Ur. l. 19/08: Vrhovno sodišče je v postopku odločanja o ugovoru zaradi nepravilnosti v kandidacijskem postopku odpravilo odločbo volilne komisije in vse akte mestnega občinskega sveta, izdane na podlagi prav [...]
Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.
Zakon določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.
Državni zbor potrdi poslanske mandate. Proti odločitvi državnega zbora je v skladu z zakonom mogoča pritožba na ustavno sodišče.
2Pravico voliti in biti voljen za člana DS ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in mu ni odvzeta poslovna sposobnost (1. odst. 2. člena ZDSve). Ker je DS zastopstvo nosilcev določenih interesov (96. člen Ustave), volijo i [...]
10V primerjavi s pravico voliti (aktivna volilna pravica) so za pravico biti izvoljen (pasivna volilna pravica) za Predsednika republike praviloma predpisani strožji ali dodatni pogoji. Starostni cenzus za pridobitev pasivne volilne pravice za predsedn [...]
11Posebnost naše ureditve je tudi v tem, da Ustava ne ureja posebej volilne pravice za volitve Predsednika republike in da se aktivna in pasivna volilna pravica ne razlikujeta. Za volilno pravico Predsednika republike se zato uporabljajo splošne dolo [...]
12Za volitve Predsednika republike torej veljajo temeljna načela volilnega sistema, kakršna so uveljavljena pri volitvah v DZ. Načelo splošne volilne pravice velja tako glede aktivne kot tudi glede pasivne volilne pravice. ZVPR je zato v 2. členu d [...]
13Neizvoljivost (inelegibilnost) kot oblika omejitve pasivne volilne pravice za volitve Predsednika republike je z ZVPR izrecno določena le pri hkratnem kandidiranju za predsednika republike in za poslanca DZ ali za člana DS. Gre za neizvoljivost v [...]
14Podobno kot druge tudi naša Ustava ne ureja postopka kandidiranja, temveč ga ureja ZVPR v členih 10 do 19. Kandidata za Predsednika republike lahko predlagajo poslanci DZ (določijo ga s podpisi najmanj desetih poslancev), politične stranke (pre [...]
15Ne glede na način kandidiranja velja temeljno pravilo, da lahko vsak poslanec in vsak volivec da podporo samo eni kandidaturi. ZVPR v 14. členu predpisuje tudi, da se podpora kandidaturam s podpisovanjem daje tako, kot je določeno v ZVDZ. Ta v 47. [...]
79V zadevi OdlUS XVII, 4, Mp-1/07, Ur. l. 15/08 se je postavilo vprašanje, komu ob prekinitvi mandata poslanca pripada pravica opravljati funkcijo nadomestnega poslanca. Pristojnost izvrševanja sodnega nadzora nad odločitvami DZ o potrditvi [...]
14Primeri. OdlUS XI, 34, U-I-192/00 z dne 7. 3. 2002: »Pobudnik le na splošno zatrjuje, da določena vprašanja ureditve položaja državljanov drugih republik nekdanje SFRJ niso pravno urejena ali niso urejena tako, kot sam meni, da bi moral [...]
Volilna pravica je splošna in enaka.
Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.
Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.
Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.