Tone Jerovšek, 2011

1Ustava v tem členu določa, da imajo tujci v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene s to Ustavo in z zakoni, razen tistih, ki jih imajo po Ustavi ali po zakonu samo državljani Slovenije. Večina ustavnih pravic je univerzalna. Ustava v drugem poglavju, Človekove pravice in temeljne svoboščine, uporablja besedne znake in zveze »vsakdo ima pravico«, »vsakomur so zagotovljene enake človekove pravice« ipd. V nekaterih določbah pa govori o pravicah, ki jih imajo samo državljani, ali pa dopušča za tujce drugačno zakonsko urejanje njihovih pravic. Volilno pravico daje državljanom RS. Dopušča pa, da lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci – npr. pravico voliti v lokalne samoupravne skupnosti. 5. člen Zakona o lokalnih volitvah – UPB-3 (Ur. l. 94/07)  določa: »Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima pod pogoji iz prvega odstavka tega člena tudi državljan druge države članice EU, ki ima stalno prebivališče v RS. Pravico voliti člana občinskega sveta imajo pod pogoji iz prvega odstavka tega člena tudi tujci, ki imajo stalno prebivališče v RS.« Pravico do peticije daje samo državljanom, prepoveduje izročitev državljana tuji državi, razen v primerih, predvidenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Samo državljanom zagotavlja pravico do socialne varnosti. Ustava pa v 13. členu v povezavi z 68. členom daje tudi temelj za drugačno ureditev npr. pridobivanja lastninske pravice, če ne gre za državljane Slovenije in državljane EU. »Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor. V takšnem primeru je polje proste presoje zakonodajalca večje kakor v primerih, ko ustava sama določa in ureja ustavno pravico. Zakonodajalec je po drugem odstavku 14. člena zavezan k spoštovanju enakosti pred zakonom. V skladu s tem mora enake pravne položaje urejati enako, različne pravne položaje pa lahko uredi različno, če pri tem ne ravna samovoljno. Samovoljno pa ne ravna, kadar razlikovanje temelji na razumnem, iz narave stvari izhajajočem ali sicer stvarno utemeljenem razlogu (glej še komentar k 14., 33., 67. in 68. členu). Odločba U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997 – OdlUS VI, 43, Ur. l. 23/97. Pri vsakem urejanju pa je potrebno upoštevati 3. odstavek 15. člena, po katerem so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta Ustava in smo nekatere omenili. 13. člen torej  na načelni ravni določa enakost pravic tujcev v Sloveniji, medtem ko nekatere ureja posebej, nekatere pa prepušča urejanju z zakonom (glej še komentar k 61. in 62. členu). Seveda je potrebno pri urejanju pravic upoštevati tudi EKČP, ki dopušča omejitve političnega delovanja tujcev (16. člen EKČP).

2Tujci imajo tudi pravico do zaposlovanja, kar ureja Zakon o zaposlovanju in delu tujcev

– UPB2 (Ur. L. 76/07). Tudi v zvezi z delovnim razmerjem tujca je potrebno upoštevati načelo enakosti, glede pravic iz delovnega razmerja ob prenehanja delovnega razmerja pa načelo sorazmernosti, ker se ne more tujcu v breme delodajalca zagotoviti več pravic iz delovnega razmerja, kot jih ima naš državljan, razen če ima tujec posebne pravice, določene z zakonom. 79. člen namreč določa, da imajo v Sloveniji zaposleni tujci in člani njihovih družin posebne pravice, določene z zakonom. (Up-313/99, z dne 30. 11. 2000; Up-108/97, 25. 5. 1999:  – glej še ustavnosodno presoja in komentar k 79. členu).

3Posebej je potrebno obravnavati, sicer v kontekstu 13. člena, pridobivanje lastninske pravice tujcev po 68. členu, ki določa, da tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor (glej komentar k 68. členu).