Jadranka Sovdat, 2002

14Volilna pravica je pravica pozitivnega statusa, ki od države zahteva, da nekaj stori za njeno uresničitev. Sodi med tiste človekove pravice, katerih narava zahteva, da se način njihovega uresničevanja uredi z zakonom. Brez ustrezne zakonske ureditve namreč volilne pravice sploh ne bi bilo mogoče izvrševati.

15Kot človekova pravica sta po tej določbi nedvomno varovani aktivna in pasivna volilna pravica v predstavniški organ države – to je po Ustavi DZ. Varstvo se razteza tudi na volitve v tiste državne organe, za katere Ustava zapoveduje splošne volitve – to je za Predsednika republike. Drugi odstavek 43. člena namreč izrecno daje, izhajajoč iz prvega odstavka, to pravico vsakemu državljanu ob izpolnjenem starostnem pogoju. Splošna in enaka volilna pravica pa ne velja za volitve članov DS. Ta je že po Ustavi zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov (1. odst. 96. člena). Člani tega državnega organa se volijo na podlagi posebne (aktivne in pasivne) volilne pravice članov interesnih skupin, ki so zastopane v DS. Poleg tega so te volitve posredne. Zato bi težko rekli, da pravica voliti in biti voljen za člana DS uživa varstvo po 43. členu , ki varuje splošno in enako volilno pravico. To velja tudi za primere, ko se s pomočjo volitev oblikujejo različni organi v osebah javnega prava. To pa ne pomeni, da niso volitve v te organe varovane s kakšnimi drugimi ustavnimi določbami. O tem vprašanju doslej ni izoblikovana ustavnosodna presoja.

16Sodi pa v področje te ustavne pravice aktivna in pasivna volilna pravica za volitve članov predstavniških teles lokalne samouprave in županov (vsaj dokler se slednji tudi volijo neposredno). Tudi za lokalne volitve namreč v celoti veljajo načela svobodne, splošne in enake volilne pravice ter neposrednega in tajnega glasovanja.

17EKČP v 3. členu 1. Protokola zagotavlja pravico do svobodnih volitev, prav tako kot pravico pozitivnega statusa. Določba varuje aktivno in pasivno volilno pravico za volitve zakonodajne oblasti – vsaj enega od domov parlamenta (splošni predstavniški dom), če je zakonodajno telo dvodomno. Pomen pojma “zakonodajna oblast” je odvisen od notranjega ustavnega reda države. Področje varovanja se razteza tudi na področje volitev v Evropski parlament – EP. EKČP te pravice ne zagotavlja kot absolutne. Države imajo pri določanju pogojev široko polje proste presoje, vendar poleg prepovedi arbitrarnosti pogoji tudi ne smejo biti določeni tako, da bi volilno pravico izvotlili.

18Listina človekovih pravic Evropske unije, ki naj bi odražala doseženo raven varstva človekovih pravic v državah članicah in temeljila tudi na praksi ESČP, v 39. členu določa, da ima vsak državljan Unije aktivno in pasivno volilno pravico za EP v državi članici, v kateri prebiva, pod enakimi pogoji kot državljan te države. Člani EP se volijo na podlagi splošne volilne pravice neposredno na svobodnem in tajnem glasovanju.