Iskanje po stvarnem kazalu:"zakonski pridržek"
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 15. člen
23Ustava vsebuje splošno določbo o možnosti začasne razveljavitve in omejitve nekaterih ustavnih pravic v 16. členu. Takšna omejitev je začasna in izredna, vezana na obstoj vojnega ali izrednega stanja. O tem glej komentar pri členu 16.
< [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 15. člen
24Primere, ko Ustava pri posamezni človekovi pravici vnaprej predvidi, da se ta lahko omeji (z zakonom), označuje teorija tudi kot zakonski pridržek. O tem je US prvič obširneje spregovorilo v obrazložitvi odločbe OdlUS IV, 4. I [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 23. člen / Pravica vsakogar do nepristranskega in neodvisnega sodišča
24V 1. členu EKČP (»Visoke pogodbene stranke priznavajo vsakomur, ki sodi v njihovo pristojnost, pravice in dolžnosti, ki so opredeljene v prvem delu te Konvencije.«) implicirano načelo subsidiarnosti evropskega nadzornega mehanizma in prvotnosti [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 23. člen / Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja / Omejitve (posegi)
11Ta kriterij se nanaša na ravnanje sodišča, pred katerim teče oziroma je tekel postopek, v katerem naj bi bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Poleg tega pa obsega tudi odgovornost države za t. i. objektivno stanje zaostan [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 23. člen / Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja / Omejitve (posegi)
9Kompleksnost oziroma zapletenost se nanaša tako na dejanska kot tudi na pravna vprašanja. V dejanskem pogledu gre zlasti za zapletenost dokaznih postopkov, spornost relevantnih dejstev, število strank in njihovih vlog in ne nazadnje tudi za predloge [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 23. člen / Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja / Omejitve (posegi)
10Glede zapletenosti pravnih vprašanj, ki vpliva na čas odločanja, ki je še razumen, prideta v poštev predvsem položaja, ko gre za vprašanje, glede katerega še ni sodne prakse ali pa za vprašanje, ko je sodna praksa neenotna.
[...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 23. člen / Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
4Sodno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja se zagotavlja v upravnem sporu na podlagi 2. odst. 157. člena oziroma 3. odst. 1. člena ZUS. Izjemo od tega predstavlja samo primer, ko bi do kršitve prišlo v postopku pred Vrhovnim sodi [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 24. člen
4Pravica javnosti sojenja ni absolutna, kar sicer velja za vse človekove pravice in temeljne svoboščine. Člen 24 namreč v zadnjem stavku vsebuje zakonski pridržek, na podlagi katerega je zakonodajalec pooblaščen, da določi izjeme, torej primere [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 24. člen
9Člen 24, ki pravico do javnosti sojenja ureja kot človekovo pravico, vsebuje zakonski pridržek, s katerim Ustava dovoljuje zakonodajalcu omejevanje ustavne pravice (kadar je pravica torej urejena v Ustavi, vendar z izrecnim pridržkom možnih zakonsk [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 24. člen
10Tak izrecni pridržek zahteva 3. odst. 15. člena, po katerem so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in pa “v primerih, ki jih določa ta ustava”. Zakon sme torej omejiti ustavno določeno pravico
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 24. člen
11Tudi 1. odst. 6. člena EKČP dopušča omejitve oziroma izjeme od javnosti sojenja, če »je to v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja s [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 24. člen
4Pravica javnosti sojenja ni absolutna, kar sicer velja za vse človekove pravice in temeljne svoboščine. Člen 24 namreč v zadnjem stavku vsebuje zakonski pridržek, na podlagi katerega je zakonodajalec pooblaščen, da določi izjeme, torej primere [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 24. člen
18OdlUS, XVI, 109, Up-679/06, U-I-20/07, Ur. l. 101/07: »36. […] ustavna določba, ki pravico do javnosti sojenja ureja kot človekovo pravico, vsebuje zakonski pridržek. Zakonodajalcu daje pooblastilo, da uredi izjeme [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 24. člen
9Pravici iz 24. člena ni mogoče uresničevati neposredno na podlagi Ustave, kar pomeni, da mora zakonodajalec predpisati način njunega uresničevanja (glej: OdlUS, XVI, 109, Up-679/06, U-I-20/07, Ur. l. 101/07). Pole [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 32. člen
9Obravnavani 32. člen, ki v 1. odst. jamči svobodo gibanja, vsebuje v 2. in 3. odst. t. i. zakonska pridržka, ki omogočata dve vrsti omejitev svobode gibanja. Prva se nanaša na vsakogar (na državljana in na tujca), vsebovana pa je v 2. odst. 32. č [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 32. člen
10Druga vrsta pridržka je vsebovana v 3. odst. 32. člena, nanaša pa se samo na tujce. Njim se lahko na podlagi zakona omeji vstop v državo in čas bivanja v njej. Ta pridržek je ožji od tistega, ki je vsebovan v 2. odst. 32. člena. Ožji ne le v [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 41. člen / Svoboda religije in svoboda vesti
26Poseg v svobodo izražanja vere ali prepričanja je skladen z 9. členom EKČP, če je predpisan z zakonom, če zasleduje legitimen cilj in če je v skladu z načelom sorazmernosti. Merila za določnost zakona so po ustaljeni presoji ESČP naslednja: [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 44. člen
7Ustava glede izvrševanja pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev ne predvideva zakonskega pridržka. To pravico je tako mogoče omejiti le, kadar je to potrebno zaradi varstva pravic drugih (3. odstavek 15. člena, glej OdlUS XII, [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 46. člen
4Besedilo določbe ni najbolj posrečeno. Vezanost pravice na “primere, ki jih določi zakon” na prvi pogled kaže na tako širok zakonski pridržek, da je določitev vsebine pravice dejansko prepuščena zakonodajalcu. Proti takemu pomenu določbe g [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 50. člen
31Pravica do socialne varnosti je človekova pravica, zato tudi zanjo velja splošna določba 15. člena. Omejena je s pravicami drugih. Način njenega uresničevanja pa je – glede na njeno naravo (ki zahteva aktivno delovanje države) in upo [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 50. člen
11Država je dolžna posameznikom zagotoviti socialno varnost. Vendar, kot je bilo že zgoraj omenjeno, vsebina te pravice v Ustavi ni podrobno določena. Dikcija v 1. odst. 50. člena »pod pogoji, določenimi z zakonom« glede opredelitve vsebine usta [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 51. člen
5Pravica do zdravstvenega varstva kot človekova pravica pozitivnega statusa zahteva aktivno delovanje države. Država mora z ustreznimi ukrepi zagotoviti učinkovito uresničevanje te človekove pravice. Določba 1. odst. 51. člena vsebuje zakonski pr [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 51. člen
14Temeljna značilnost ustavnosodne presoje zadev s področja zdravstvenega varstva je, da je zadržana, upoštevajoč pri tem zakonski pridržek v 51. členu, ki daje zakonodajalcu pri določitvi načina uresničevanja te človekove pravice široko pol [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 52. člen
5Varstvo in usposabljanje za delo je invalidom zagotovljeno v skladu z zakonom. Določba 52. člena vsebuje zakonski pridržek, kar pomeni, da je zakon tisti, ki bo natančneje določil vsebino te ustavne pravice (upravičence, vrsto in obseg pravic, pog [...]
Državna ureditev / Državni zbor
1DZ je predstavniško telo državljanov, ki sprejema najpomembnejše družbene odločitve. Odločitve praviloma sprejema v obliki splošnih pravnih aktov. Vsebina splošnih pravnih aktov so pravna pravila, ki določajo, kako naj se pravni subjekti vedejo [...]
Državna ureditev / Državni zbor
3Pomembno vprašanje je, kaj naj bo (je lahko ali mora biti) vsebina zakona. Katera družbena razmerja in do kakšne podrobnosti naj se urejajo z zakoni. Ustava na ta vprašanja ne daje natančnega odgovora, saj ne določa izrecno obsega in vsebine zakon [...]
Državna ureditev / Državni zbor
4Ustava določa, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave (1. odst. 15. člena). Zakonu je dopuščeno, da uredi le način uresničevanja temeljnih pravic, če to določa Ustava ali je nujno zaradi same [...]
Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode, in druge pravice po zakonu.
Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne.
Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države.
Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej.
Splošne določbe / 2. člen / Pravna država / Komentar / Obseg varovanja pravice / a) Splošno ustavno načelo sorazmernosti
Za branje komentarja morate biti prijavljeni s sistem.
Splošne določbe / 2. člen / Socialna država / Komentar
Za branje komentarja morate biti prijavljeni s sistem.
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 23. člen / Splošni komentar – drugi odstavek 23. člena
Za branje komentarja morate biti prijavljeni s sistem.
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 24. člen / Komentar
Za branje komentarja morate biti prijavljeni s sistem.
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 24. člen / Komentar
Za branje komentarja morate biti prijavljeni s sistem.
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 43. člen / Komentar
Za branje komentarja morate biti prijavljeni s sistem.
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 50. člen / Komentar
Za branje komentarja morate biti prijavljeni s sistem.
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 51. člen / Komentar
Za branje komentarja morate biti prijavljeni s sistem.
Državna ureditev / Uprava / 120. člen / Komentar
Za branje komentarja morate biti prijavljeni s sistem.