Komentar Ustave Republike Slovenije
11US se je pri ustavni presoji pravne ureditve referenduma oprlo tudi na načelo demokracije in ljudske suverenosti: »Ustava določa v 2. odst. 3. člena, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z vo [...]
12Iz načela demokratičnosti so glede posredne (predstavniške) demokracije na področju volitev izpeljana načela svobode, splošnosti in enakosti volilne pravice ter neposrednosti in tajnosti volitev: »Če volilni sistem ustreza navedenim načelom i [...]
37Vrhovno sodišče je s sklepom zavrnilo obravnavo pritožbe zoper odločbo pristojnega organa o zavrnitvi kandidature na lokalnih volitvah. Ker pritožbe ni štelo za pravočasno in o njej ni odločilo, je kršilo pritožničino pravico do (pristopa d [...]
Volilna pravica je splošna in enaka.
Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.
Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.
Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.
Volilna pravica je splošna in enaka.
Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.
Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.
Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.
7OdlUS VI, 122, U-I-353/96, Ur. l. 67/97: »19. Veljavna ureditev torej sistemsko ne omogoča izvrševanje volilne pravice pomembnemu oziroma znatnemu delu volilnih upravičencev, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno ali stalno prebiva [...]
8OdlUS VI, 137, U-I-220/97, Ur. l. 70/97: »5. Ustavne določbe o demokratičnem političnem sistemu (1. člen, 2. odst. 3. člena), o splošni in enaki volilni pravici (1. in 2. odst. 43. člena) in o pravici do sodelovanja pri upravljanju javnih z [...]
2Sodelovanje pri upravljanju javnih zadev se navezuje zlasti na 43. člen (volilna pravica), 80. člen (volitve v DZ), 88. člen (zakonska iniciativa), 90. člen (zakonodajni referendum), 96. člen (sestava DS), 103. člen (volitve Predsednika republike) [...]
8U-I-45/09 z dne 12. 3. 2009, Ur. l. 22/09: »V skladu s 44. členom ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Kadar gre za sodelovanje pri izvajanju državne [...]
3Sodelovanje pri upravljanju javnih zadev – pri čemer je tudi pojem upravljanja nedoločen in ga velja razlagati široko kot vse možne načine vplivanja na oblikovanje, sprejem in izvrševanje oblastnih upravičenj – je lahko neposredno ali posredn [...]
Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in šteje 90 poslancev.
Poslanci se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem.
V državni zbor se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.
Poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.
1DS se v celoti oblikuje z volitvami. Volitve se opravijo na način in po postopku, ki ga ureja Zakon o Državnem svetu – ZDSve, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, pa se primerno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v DZ. Mandat DS in pravilo [...]
2Pravico voliti in biti voljen za člana DS ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in mu ni odvzeta poslovna sposobnost (1. odst. 2. člena ZDSve). Ker je DS zastopstvo nosilcev določenih interesov (96. člen Ustave), volijo i [...]
3Volitve članov DS so posredne. V ta namen se oblikujejo posebna volilna telesa in sicer posebno za izvolitev predstavnikov delodajalcev, posebno za izvolitev predstavnikov delojemalcev, posebna volilna telesa za izvolitev predstavnikov kmetov, obrtniko [...]
10V primerjavi s pravico voliti (aktivna volilna pravica) so za pravico biti izvoljen (pasivna volilna pravica) za Predsednika republike praviloma predpisani strožji ali dodatni pogoji. Starostni cenzus za pridobitev pasivne volilne pravice za predsedn [...]
11Posebnost naše ureditve je tudi v tem, da Ustava ne ureja posebej volilne pravice za volitve Predsednika republike in da se aktivna in pasivna volilna pravica ne razlikujeta. Za volilno pravico Predsednika republike se zato uporabljajo splošne dolo [...]
12Za volitve Predsednika republike torej veljajo temeljna načela volilnega sistema, kakršna so uveljavljena pri volitvah v DZ. Načelo splošne volilne pravice velja tako glede aktivne kot tudi glede pasivne volilne pravice. ZVPR je zato v 2. členu d [...]
13Neizvoljivost (inelegibilnost) kot oblika omejitve pasivne volilne pravice za volitve Predsednika republike je z ZVPR izrecno določena le pri hkratnem kandidiranju za predsednika republike in za poslanca DZ ali za člana DS. Gre za neizvoljivost v [...]
14Podobno kot druge tudi naša Ustava ne ureja postopka kandidiranja, temveč ga ureja ZVPR v členih 10 do 19. Kandidata za Predsednika republike lahko predlagajo poslanci DZ (določijo ga s podpisi najmanj desetih poslancev), politične stranke (pre [...]
15Ne glede na način kandidiranja velja temeljno pravilo, da lahko vsak poslanec in vsak volivec da podporo samo eni kandidaturi. ZVPR v 14. členu predpisuje tudi, da se podpora kandidaturam s podpisovanjem daje tako, kot je določeno v ZVDZ. Ta v 47. [...]
5Ustava v 1. odst. tega člena določa, da se Predsednik republike izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah, tem elementom volilnega sistema pa je ZVPR dodal še načelo enake volilne pravice in svobodnih volitev (1. člen). Tako kot v večini [...]
6Ustava izrecno ne ureja drugega kroga volitev, temveč to prepušča zakonu. ZVPR določa (23. in 24. člen), da če noben kandidat ni dobil večine veljavnih glasov (t. i. absolutne večine), se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ [...]
7ZVPR pa ne ureja situacije, ki nastane, če na volitvah iz različnih razlogov kandidira samo en kandidat. To se lahko zgodi tako v prvem kot tudi v drugem krogu volitev, če kandidat (ali več kandidatov) odstopi, umre ali je kako drugače onemogočen, [...]
8Volitve za Predsednika republike razpiše predsednik DZ. Ustava zapoveduje (5. odst. 103. člena), da mora biti Predsednik republike izvoljen najpozneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika, ZVPR pa, da morajo biti v tem roku opravl [...]
9Volitve se razpišejo najprej 135 in najpozneje 75 dni pred iztekom petletne oziroma podaljšane mandatne dobe prejšnjega Predsednika republike. Če mu preneha mandat pred iztekom mandatne dobe, morajo biti volitve razpisane najpozneje 15 dni po preneh [...]
1Sistem volitev šefa države je odvisen od njegovega položaja v organizaciji oblasti. Do določene mere predpostavlja obseg njegovih pooblastil in je tudi eden od elementov, ki vplivajo na dejansko vlogo v izvrševanju državne oblasti, in to ne le i [...]
2Skladno s tem so bile v začetnem ustavnem razvoju posredne volitve predsednika republike v parlamentarnem sistemu tradicionalno bolj razširjene od neposrednih. Poznejši razvoj pa tega več ne potrjuje. Številne države, ki so v zadnjem času na no [...]
3Neposredne volitve Predsednika republike je določila tudi naša Ustava. Pri tem ni šlo toliko za pravnoteoretične in sistemske, temveč za druge razloge, ki izhajajo iz zgodovinskih, političnih in kulturnih okvirov, kot tudi za negativne izkušnje [...]
4Volitve Predsednika republike so v Ustavi urejene zgolj načelno. Te določbe so po obsegu ožje in skromnejše kot v drugih ustavah in ponekod tudi pomanjkljive. Ustava tudi izrecno ne predpisuje, da volitve Predsednika republike uredi zakon in s tem t [...]
3Bistvena pristojnost, ki definira US, je presoja ustavnosti in možnost razveljavljanja zakonov. Del teorije države in prava se sprašuje, ali je to pooblastilo organa, ki nima neposredne demokratične legitimitete, sploh v skladu z načeli pravne in d [...]
4Natančnejše pogoje in postopek volitev ustavnih sodnikov določa ZUstS. Člen 14 ZUstS določa, da sodnika US izvoli DZ s tajnim glasovanjem z večino vseh poslancev. Nekateri teoretiki se zavzemajo za to, naj se za izvolitev predpiše zahtev [...]
5Pri svojem delu se US ukvarja s pravnimi vprašanji z vseh pravnih področij. Tudi glede na to, da o začetku postopka na podlagi ustavne pritožbe US odloča v treh tričlanskih (specializiranih) senatih (za področje civilnega, kazenskega in upravnega [...]
6Način volitev ustavnih sodnikov podrobneje urejajo določbe 11. do 14. člena ZUstS. Predsednik US obvesti Predsednika republike in DZ o izteku mandata sodnika US najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata. Predsednik republike objavi v tridesetih d [...]
7Po uveljavitvi Ustave je DZ volil sodnike US sedemkrat. Prvič, 12. 2. 1992, je Predsedstvo na tri prosta sodniška mesta predlagalo tri kandidate, eden je bil izvoljen, dva kandidata pa nista dobila predpisane večine glasov. Dne 25. 5. 1993 so bili na [...]
Volilna pravica je splošna in enaka.
Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.
Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.
Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.