Janez Čebulj, 2002

6OdlUS V, 75, Up-101/95 z dne 25. 3. 1996: “Pravica iz 44. člena je klasična splošna ustavna pravica, katere bistvena značilnost je, da vsem državljanom jamči možnost do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v skladu z zakonom. Najbolj neposredno se izvaja na ravni lokalnih skupnosti, z referendumom itn. (glej o njeni vsebini npr. odločitve US U-I-13/94 – OdlUS III, 8 in U-I-47/94 – OdlUS IV, 4). To pomeni, da so možnosti vseh državljanov za sodelovanje načeloma enake in da jih imajo možnost v skladu z zakonom vsi tudi uveljavljati. Pritožnik je imel kot predsednik upravnega odbora nedvomno velik vpliv na opravljanje določenih javnih zadev, vendar ta vpliv ni bil posledica splošne in z zakonom urejene pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, pač pa je bil vezan izključno na njegovo funkcijo predsednika upravnega odbora. Z izgubo te funkcije se je zmanjšal le z njo povezani vpliv na javne zadeve, prav nič pa ni bila s tem prizadeta pritožnikova splošna pravica iz 44. člena.”

7OdlUS VI, 122, U-I-353/96, Ur. l. 67/97: »19. Veljavna ureditev torej sistemsko ne omogoča izvrševanje volilne pravice pomembnemu oziroma znatnemu delu volilnih upravičencev, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno ali stalno prebivajo. Takšna ureditev krši načelo splošne volilne pravice in je v neskladju s 1. členom (načelo demokratične države), 2. odst. 3. člena, 1. in 2. odst. 43. člena, 44. členom in 2. odst. 80. člena.«

8OdlUS VI, 137, U-I-220/97, Ur. l. 70/97: »5. Ustavne določbe o demokratičnem političnem sistemu (1. člen, 2. odst. 3. člena), o splošni in enaki volilni pravici (1. in 2. odst. 43. člena) in o pravici do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen) terjajo takšno ureditev postopka kandidiranja na volitvah Predsednika republike, da je zagotovljena splošna in enaka volilna pravica. Ta zahteva se nanaša na aktivno volilno pravico (pravico voliti) in na pasivno volilno pravico (pravico biti voljen za Predsednika republike). Obe pravici morata biti po 2. odst. 43. člena zagotovljeni vsakemu državljanu RS, ki je dopolnil 18 let.«

9OdlUS VII, 14, U-I-34/94, Ur. l. 18/98: »Visoko šolstvo, ki ga mora organizirati država, je nesporno pomembna javna zadeva. Upoštevanje pravice državljanov, ki niso vključeni v univerzo, da sodelujejo pri njenem upravljanju, lahko pomembno vpliva na določitev vsebine pojma avtonomnosti univerze oziroma predstavlja podlago za dopustne posege v avtonomnost, kolikor naj bi se ta razumela kot neomejena pravica univerze, da sama odloča o lastnih zadevah.«

10OdlUS IX, 21, U-I-276/96, Ur. l. 24/2000: »7. Pravica do referendumskega odločanja, ki jo omogoča 90. člen, in pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena sta pravici, za kateri Ustava ne določa zakonskega pridržka.«

11U-I-59/99 z dne 20. 9. 2001, Ur. l. 82/2001: »Člani občinskega sveta pri izvrševanju svoje funkcije uresničujejo pravico državljanov, da po svojih predstavnikih sodelujejo pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena. Vsako razlikovanje članov občinskega sveta pri izvrševanju te ustavne pravice na kakršnikoli podlagi, pomeni poseg v to ustavno pravico.«