Igor Kaučič, 2011

5Ustava v 1. odst. tega člena določa, da se Predsednik republike izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah, tem elementom volilnega sistema pa je ZVPR dodal še načelo enake volilne pravice in svobodnih volitev (1. člen). Tako kot v večini držav, kjer predsednika republike volijo neposredno, je tudi pri nas za izvolitev predpisana večina veljavnih glasov (2. odst. 103. člena in 2. odst. 22. člena ZVPR).

6Ustava izrecno ne ureja drugega kroga volitev, temveč to prepušča zakonu. ZVPR določa (23. in 24. člen), da če noben kandidat ni dobil večine veljavnih glasov (t. i. absolutne večine), se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Če je več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov ali če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje določi z žrebom. Ponovno glasovanje, ki ga razpiše DVK, razpis pa objavi v Ur. l., se opravi najpozneje 21 dni po prvem glasovanju.  Seveda je tudi v drugem krogu volitev izvoljen za Predsednika republike kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov.

7ZVPR pa ne ureja situacije, ki nastane, če na volitvah iz različnih razlogov kandidira samo en kandidat. To se lahko zgodi tako v prvem kot tudi v drugem krogu volitev, če kandidat (ali več kandidatov) odstopi, umre ali je kako drugače onemogočen, da bi kandidiral, ali pa preprosto, če ni dovolj kandidatov. Gre za zelo pomembna vprašanja, ki jih ponekod (na primer v Franciji) celovito urejajo kar v ustavi, drugod pa v volilni zakonodaji. Pri nas je deloma urejeno le vprašanje umika kandidature za Predsednika republike. ZVPR v 4. odst. 15. člena določa, da kandidat lahko umakne soglasje s pisno izjavo, vendar najpozneje 20. dan pred dnem glasovanja. Pozneje, to je po poteku tega roka pred prvim glasovanjem, kot tudi med prvim in drugim glasovanjem, umik soglasja ni mogoč. Ta določba, ki je sicer zelo stroga in tudi toga, ne ureja situacij, do katerih lahko pride v primeru smrti kandidata ali drugih razlogov, ki kandidatu onemogočajo sodelovanje na volitvah. Zlasti se zdi nujna ureditev tega vprašanja za drugi krog volitev, kajti za prvi krog je bistveno manj možnosti, da bi prišlo do situacij, ki jih ne bi bilo mogoče rešiti s smiselno uporabo drugih zakonov (več Kaučič,2009, s. 1746–1747).

8Volitve za Predsednika republike razpiše predsednik DZ. Ustava zapoveduje (5. odst. 103. člena), da mora biti Predsednik republike izvoljen najpozneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika, ZVPR pa, da morajo biti v tem roku opravljene volitve Predsednika republike (1. odst. 4. člena). Če se mandatna doba Predsednika republike zaradi vojnega ali izrednega stanja podaljša, morajo biti volitve opravljene najpozneje 15 dni pred iztekom podaljšane mandatne dobe prejšnjega Predsednika republike. Če pa Predsedniku republike preneha mandat pred iztekom mandatne dobe, morajo biti volitve opravljene najpozneje 105 dni po prenehanju mandata prejšnjega Predsednika republike (4. člen ZVPR).

9Volitve se razpišejo najprej 135 in najpozneje 75 dni pred iztekom petletne oziroma podaljšane mandatne dobe prejšnjega Predsednika republike. Če mu preneha mandat pred iztekom mandatne dobe, morajo biti volitve razpisane najpozneje 15 dni po prenehanju mandata prejšnjega Predsednika republike. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni (5. člen ZVPR).