Igor Kaučič, 2011

1Sistem volitev šefa države  je odvisen od njegovega položaja v organizaciji oblasti. Do določene mere predpostavlja obseg njegovih pooblastil in je tudi eden od elementov, ki vplivajo na dejansko vlogo v izvrševanju državne oblasti, in to ne le izvršilne. Močnejši je njegov položaj, večjo stopnjo legitimnosti potrebuje; gre za medsebojno učinkovanje načina volitev in ustavnega položaja. V teoriji se je zato izoblikovalo stališče, da se šefa države v predsedniškem in v polpredsedniškem sistemu voli neposredno, v parlamentarnem sistemu pa posredno.

2Skladno s tem so bile v začetnem ustavnem razvoju posredne volitve predsednika republike v parlamentarnem sistemu tradicionalno bolj razširjene od neposrednih. Poznejši razvoj pa tega  več ne potrjuje. Številne države, ki so v zadnjem času na novo uvajale ali pa spreminjale sistem organizacije oblasti oziroma sistem volitev predsednika republike, so se odločile za neposredne volitve, nobena pa za posredne. Zato ni mogoče mehanično vzpostaviti vzročne zveze med ustavnim položajem predsednika republike (oziroma obliko državne oblasti) in načinom njegove izvolitve. Klasična ustavnopravna šola je z novejšimi ustavnimi ureditvami volitev predsednika republike v določeni meri presežena, saj prihajajo v ospredje tudi druga merila. V večini držav, članicah EU volijo predsednika republike na neposreden način. Medtem ko se predsednik republike v predsedniškem in polpredsedniškem sistemu brez izjeme voli neposredno, se v parlamentarnem sistemu voli posredno kot tudi neposredno. Neposredne volitve so uvedene tako v parlamentarnih sistemih z okrepljeno vlogo in pristojnostmi predsednika republike (npr. na Irskem) kot tudi v sistemih, kjer so te pristojnosti zelo oslabljene (npr. v Sloveniji).

3Neposredne volitve Predsednika republike je določila tudi naša Ustava. Pri tem ni šlo toliko za pravnoteoretične in sistemske, temveč za druge razloge, ki izhajajo iz zgodovinskih, političnih in kulturnih  okvirov, kot tudi za negativne izkušnje s posrednimi volitvami v bivšem socialističnem sistemu. Neposredne volitve so predvidevali že prvi osnutki in predlogi Ustave, vendar pa so bile v prvih dveh predlogih variantno predlagane tudi posredne volitve Predsednika republike v DZ. Po eni strani se z neposrednimi volitvami objektivno krepi položaj in vloga Predsednika republike v organizaciji državne oblasti, po drugi strani pa ima zelo zožen krog pristojnosti, ki takega načina volitev same po sebi ne zahtevajo. Mnenja o razmerju med neposredno izvolitvijo in močjo predsednika republike so različna. Na ustavnopravni ravni ni videti potrebe, da bi predsednik republike v parlamentarnem sistemu dobil z neposrednimi volitvami na podlagi načela ljudske suverenosti posebno legitimnost. Predsedniku republike je legitimnost lahko podeljena tako z neposrednimi kot tudi s posrednimi volitvami. Pri tem je sicer možno razpravljati o razlikovanju med izvirno in derivativno obliko podeljevanja legitimnosti (ustavnopravno gre v bistvu za mandat), kar pa ne vpliva na njeno kapaciteto.

4Volitve Predsednika republike so v Ustavi urejene zgolj načelno. Te določbe so po obsegu ožje in skromnejše kot v drugih ustavah in ponekod tudi pomanjkljive. Ustava tudi izrecno ne predpisuje, da volitve Predsednika republike uredi zakon in s tem tudi ne morebitne kvalificirane večine za njegov sprejem, kot to velja za volitve poslancev DZ in članov DS (80. in 98. člen). Kljub temu da Ustava tega pooblastila ne vsebuje, je razumljivo, da je treba volilni postopek urediti z zakonom. Večino teh vprašanj ureja ZVPR, glede drugih pa izrecno napotuje na ZVDZ-UPB1. Za volitve Predsednika republike pa se uporabljajo tudi ZEVP-1-UPB1, ZVRK, ZPolS-UPB1, ZPos-UPB2 in ZZPOFPR. Kljub množici predpisov pa nekatera vprašanja volitev Predsednika republike sploh niso urejena, ali pa smiselna uporaba drugih volilnih predpisov ni možna oz. je vsaj zelo otežena.