Komentar Ustave Republike Slovenije
119OdlUS IX, 195, U-I-222/96 z dne 6. 7. 2000, tč. 6: »Da skrajno liberalistično pojmovanje podjetništva ne bi bilo v skladu z Ustavo, je US že pojasnilo […]. […]Z Ustavo zagotovljena podjetniška svoboda gospodarskih subjektov (74. [...]
44V OdlUS II, 120, U-I-93/93, Ur. l. 1/94 je US ugotovilo skladnost izpodbijanega zakona z ustavo. Navedlo je, da je US že v zadevah OdlUS I, 26, U-I-120/91 z dne 9. 4. 1992 in OdlUS II, 109, U-I-123/92, Ur. l. 24/93 in 67/93 zavze [...]
45OdlUS IV, 65, U-I-32/95 Ur. l. 44/95: US je ugotovilo neskladnosti z ustavo z rokom za odpravo neskladnosti. “9. Za pravna razmerja, ki izhajajo iz omenjenih upravnih odločb, se do sprejema nove področne zakonodaje uporabljajo veljavne dol [...]
46Pri presoji zahteve za razpis referenduma “državljani po 40. členu“, OdlUS IV, 116, U-I-266/95, Ur. l. 69/95, je US ugotovilo neskladnost z Ustavo: “11. Pravna država mora spoštovati načelo zaupanja v pravo, pravno [...]
47OdlUS V, 41, U-I-159/95, Ur. l. 25/96. US je ugotovilo z učinkom odprave neskladnost z ustavo sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. “Prepoved retroaktivnosti je ena od temeljnih konkretizacij us [...]
48OdlUS V, 153, U-I-86/94, Ur. l. 68/96. US je navedlo naslednje razloge za ugotovitev neskladnosti z Ustavo Zakona o žrtvah vojnega nasilja – ZZVN: “15. Ustava izhaja iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Sl [...]
49Iz enakih razlogov terja Ustava ureditev postopka, v katerem bodo lahko prizadete osebe zahtevale odpravo posledic neupravičenih kaznovanj oziroma odvzemov določenih pravic s predpisi, ki so bili z Ustavnim zakonom iz leta 1991 ‘izvzeti iz upo [...]
50Že v OdlUS III, 113 je US odločilo: “Če je zakonodajalec z zakonom napovedal, da bo določeno vprašanje uredil s posebnim zakonom, pa tega ni izpolnil, zakon oziroma njegove posamezne določbe, katerih vsebino mora posebni zakon do [...]
5122. Dejstvo, da naj bi se postopek za uveljavitev pravice do vojne odškodnine uredil v posebnem zakonu (kar določa 15. člen ZZVN) samo po sebi ustavnopravno ni sporno. V okviru proste, le s splošnimi ustavnimi načeli vezane presoje zakonodajalca [...]
5224. Z neutemeljeno opustitvijo zakonske ureditve pogojev in postopka za uveljavljanje pravice do vojne odškodnine je zakonodajalec porušil načelo varstva zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države (2. člen). Taka neustavna ureditev ne omogo [...]
53OdlUS VI, 57, U-I-112/95, Ur. l. 34/97: “10. Spreminjanja zakonskih pravic ali pogojev za njihovo uveljavljanje z učinkom za naprej pa Ustava ne preprečuje, če te spremembe ne nasprotujejo z Ustavo določenim načelom oziroma drugim ustav [...]
54OdlUS VI, 69, U-I-121/97, Ur. l. 34/97: “42. Naknadna uvedba pravnega sredstva zoper pravnomočne odločbe predstavlja poseg v načelo zaupanja v pravo in v načelo pravne varnosti, ki sta zagotovljeni z določbo Ustave, da je Slovenija prav [...]
55OdlUS VI, 166, U-I-95/95, Ur. l. 5/98: “Ukrep je torej zakonodajalec predpisal v javnem interesu, zato ni v neskladju z načeli pravne in socialne države (2. člen). […] Ustavno načelo zaupanja v pravo (2. člen) pa ne varuje le prid [...]
56V OdlUS VII, 2, U-I-101/95, Ur. l. 13/98 je US razveljavilo del 2. odst. 94. člena, 3. in 4. odst. 109. člena Zakona o obrambi. “26. Ustava varuje na podlagi zakona pridobljene pravice tako, da vanje ni mogoče posegati z učinkom za na [...]
5727. Tako stališče je US zavzelo že v U-I-120/91 (OdlUS I, 26) in U-I-123/92 (OdlUS II, 109). V slednji je med drugim navedlo naslednje: “Ustava torej izrecno varuje pridobljene pravice le zoper zakonske posege z retroaktivnim u [...]
58OdlUS VII, 123, U-I-223/96, Ur. l. 49/98: “Ustava torej varuje na podlagi zakona pridobljene pravice tako, da vanje ni mogoče posegati z učinkom za nazaj. Ne preprečuje pa, da bi zakon spreminjal prej zakonsko določene pravice ali pogoje [...]
5915. Spreminjanje ureditve samo po sebi torej ne nasprotuje ustavnim načelom pravne države in drugim ustavnim določbam. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšajo za č [...]
6016. To pa še ne pomeni, da je zmanjševanje pravic za naprej, kar se v delu teorije označuje tudi kot neprava retroaktivnost, v vsakem primeru ustavno dopustno. Načelo varstva zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države, kakor je to US navedl [...]
6119. Relativno zmanjšanje (limitiranje) oziroma zadrževanje usklajevanja pokojnin, odmerjenih po predpisih nekdanje SFRJ, pomeni nedvomno poseg v pridobljene pravice posameznega upravičenca do pokojnine in pokojninskega dodatka. S tem je načelo pra [...]
62OdlUS VII, 134, U-I-206/97, Ur. l. 50/98: US je zaradi kršitve načela varstva zaupanja v pravo (2. člen) razveljavilo izpodbijani Zakon o spremembah Zakona o tujcih – ZTuj-A (Ur. l. 44/97) v tistem delu, če se je nanašal na osebe, ki so [...]
63“8. US je doslej že večkrat presojalo izpodbijane predpise z gledišča njihove skladnosti z načelom varstva zaupanja v pravo kot z enim od načel pravne države, prvič U-I-123/92 z dne 18. 11. 1993 (OdlUS II, 109). Takrat je o tem me [...]
649. Tudi nemška ustavnopravna teorija poudarja, da je ‘kolizijo dveh vrednot (načela zaupanja v nadaljnji obstoj pravnih norm in načela prilagajanja prava družbenim razmerjem) potrebno reševati s tehtanjem med njima.’ (Benda/Maihofe [...]
6510. Pri takem tehtanju ustavnopravnih dobrin je na eni strani torej ustavno načelo varstva zaupanja v pravo, pri čemer je zlasti pomembno, kakšen je pomen pričakovanja določene pravice za življenje prizadetega posameznika, in kakšna je teža sp [...]
66OdlUS VII, 162, U-I-39/95, Ur. l. 68/98. US je delno razveljavilo in ugotovilo delno skladnost z Ustavo 37. a člena in 37. b člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS: “14. Novela ZLS iz leta 1995 je začela veljati naslednji dan po objavi [...]
6715. V obravnavanem primeru je US v skladu z načelom sorazmernosti tehtalo dve dobrini – na eni strani zaupanje v pravo vseh tistih oseb, ki so bile izvoljene za župana ali člana občinskega sveta in so hkrati opravljale tudi drugo funkcijo ali de [...]
68OdlUS VII, 175, U-I-204/98, Ur. l. 73/98. US je razveljavilo člen 2 novele Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (veljavnega tudi za poskuse zunajtelesne oploditve, ki so bili opravljeni pred uveljavitvijo novele). “7. To pa ne pomeni, [...]
69OdlUS VII, 204, U-I-14/97, Ur. l. 83/98: “Vendar pa bi moral dati zakonodajalec glede na težo posega v navedeni ustavni pravici (novela Zakona o graditvi objektov in Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije) prizadetim posam [...]
70OdlUS VII, 212, U-I-31/96 z dne 26. 11. 1998. US je zavrnilo pobudo za presojo ustavnosti novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. “17. US je že večkrat zavzelo stališče, da Ustava ne preprečuje, da bi zakon spreminjal p [...]
7121. Ustava varuje na podlagi zakona pridobljene pravice tako, da vanje ni mogoče posegati z učinkom za nazaj. Ne preprečuje pa, da bi zakon spreminjal prej zakonsko določene pravice z učinkom za naprej, če te spremembe ne nasprotujejo z Ustavo d [...]
72OdlUS VIII, 145, U-I-4/99, Ur. l. 59/99. US je razveljavilo Zakon o lokalni samoupravi – ZLS: »21. […] Ureditev, ki jo določata 3. odst. 51. b člena in 2. odst. 100. člena ZLS, posega v pravice posameznih občin, ki so jih imele vs [...]
73OdlUS, VIII, 168, U-I-363/98, Ur. l. 59/99. US je ugotovilo neskladnost z Ustavo 64. člena Zakona o telekomunikacijah – ZTel. “5. Izpodbijana določba določa, da se vlaganja lokalnih skupnosti in posameznih investitorjev v javno telekomu [...]
746. Iz izpodbijane določbe zakona izhaja, kot da bi poseben zakon v času sprejema ZTel že veljal. ZTel je bil sprejet 28. 5. 1997, poseben zakon, na katerega se ZTel sklicuje, pa po navedbah DZ še ni niti v zakonodajnem postopku. S tem, ko zakonoda [...]
18Pri načelu pravne države gre za splošno ustavno načelo in ne neposredno za eno od človekovih pravic, katerim v skladu s 15. členom pripada strožje varstvo pravic zoper morebitne omejitve in druge posege. US zato pri presoji načela pravne drža [...]
3Med taka nepisana splošna ustavna načela, ki jih izvajamo iz drugih še splošnejših pravnih načel, ki so v Ustavi navedena, oz. iz splošno priznanih načel ustavnega varovanja svobodnega demokratičnega družbenega reda, štejemo vse tiste element [...]
4Treh bistvenih elementov pravne države pa Ustava v svojih določbah izrecno ne ureja. Na ustavno raven jih je s svojimi odločitvami povzdignilo Ustavno sodišče. To so splošno ustavno načelo sorazmernosti, načelo varstva zaupanja v pravo in načel [...]
12Načelo varstva zaupanja v pravo, ki se uporablja tudi kot sinonim za načelo pravne varnosti, izhaja zgodovinsko s področja urejanja civilnopravnih razmerij in pogodbenih poslov med posamezniki. Moderna pravna doktrina je načelo varst [...]
13Splošno načelo je, da so obremenjujoči zakoni, ki s povratno veljavo zajemajo zaključena dejanska stanja, praviloma nezdružljivi z zapovedjo pravne države. K bistvenim elementom pravne države sodi pravna varnost, ki za državljana pomeni predvs [...]
21V primerih, ko se z omejitvami lastninskih upravičenj v okviru socialne vezanosti lastnine poseže v obstoječa lastninska upravičenja, je potrebno biti posebej pozoren na načelo zaupanja v pravo oziroma varovanja pridobljenih pravic. To načelo je [...]
22Načelo zaupanja v pravo do določene mere varuje pravne subjekte pred spremembo pravnega položaja na slabše. US je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da mora zakonodajalec posebej upoštevati pridobljene pravice oziroma obstoječe pravne po [...]
24Ob spreminjanju zakonskega režima lastnine mora torej zakonodajalec upoštevati obstoječe lastninske položaje in varovati načelo zaupanja v pravo s prehodnim režimom ali finančnimi oziroma drugimi nadomestili, upoštevaje težo posega, število [...]
27Analogna pravila lahko uporabimo tudi za posege v lastninska upravičenja, ki se izvedejo s prostorskimi akti in akti o zavarovanju (naravnih bogastev, gozdov s posebnim pomenom, vodovarstvenih območij, kulturnih spomenikov). Tudi v teh primerih, kot [...]
22Test sorazmernosti ima dve stopnji. Prva se nanaša na abstraktne (zakonsko določene) razlastitvene namene. Zakon, ki na abstraktni ravni določa pogoje za dopustnost razlastitve, mora torej upoštevati zapoved tehtanja, ko določa dopustne razlastit [...]
24Glede na to, da gre za vrednostno odprt pravno nedoločen pojem, je težko napovedati, kakšna bo ustavnosodna in zakonodajna praksa na tem področju – katere namene bo zakonodajalec štel kot (in abstracto) zadostni pogoj za razla [...]
25Najprej poglejmo, kateri abstraktni razlastitveni nameni sploh pridejo v poštev kot konkretizacija pojma javna korist. Ti nameni so zlasti:
27Največ dilem bo verjetno v teoriji in ustavnosodni presoji povzročal namen iz desete alinee, ki pa je povezan tudi z namenom iz enajste alinee. Zastavlja se vprašanje, ali je uresničitev planskih (urbanističnih) odločitev dovolj tehten javni int [...]
21(c) Javna korist (zadovoljitev javne potrebe) mora biti sorazmerna s težo posega v lastninsko pravico, ki ga povzroči razlastitev. Teža tega posega je odvisna od prizadetosti lastnika oziroma od pomena, ki ga ima odvzeta nepremičnina ali pravica z [...]
2Namen pravnomočnosti je zagotoviti pravno varnost in zaupanje v pravo. Kdor se zanese na oblikovano pravno razmerje, mora uživati tudi določeno stopnjo nepreklicljivosti tega, kar mu je bilo z upravnim aktom odločeno. Izdani akt, ki je pravnomočen, [...]