Barbara Kresal, 2002

118OdlUS IV, 147, Up-39/94 z dne 4. 4. 1995, tč. 3: »Ustavna določba o Sloveniji kot socialni državi je temeljno načelo, ki se mu morajo podrejati zakonodajna aktivnost pri urejanju pravic posameznikov, izvajanje in interpretacija predpisov s strani državnih in drugih pristojnih organov ter sodno odločanje.«

119OdlUS IX, 195, U-I-222/96 z dne 6. 7. 2000, tč. 6: »Da skrajno liberalistično pojmovanje podjetništva ne bi bilo v skladu z Ustavo, je US že pojasnilo […]. […]Z Ustavo zagotovljena podjetniška svoboda gospodarskih subjektov (74. člen) je omejena tudi s socialnimi načeli, vgrajenimi v Ustavo. Ustavno načelo svobodne gospodarske pobude zagotavlja gospodarskim subjektom veliko svobodo, vendar pa hkrati državi nalaga skrb za spremljanje tržne igre in dolžnost, da zagotavlja ravnovesje med ustavno zagotovljeno svobodo gospodarske pobude in socialnimi načeli.«

120OdlUS VII, 212, U-I-31/96 z dne 26. 11. 1998, tč. 17: »[…] US šteje izpodbijani poseg v načelo varstva zaupanja v pravo za ustavno dopustnega, saj je bil nujen in tudi ni bil prekomeren. Na strani aktivnih generacij je treba upoštevati ne le višino dohodkov zaposlenih, ampak tudi število in socialni položaj nezaposlenih. Ohranjanje nezmanjšane vrednosti pokojnin, za kar se zavzemajo pobudniki, bi pripeljalo do nevzdržnih razlik med socialnim položajem upokojenih in aktivnih generacij in s tem do hudih kršitev načel socialne države.«

121OdlUS IX, 270, U-I-260/98 z dne 9. 11. 2000, tč. 6 in 9: »[…] je regres tradicionalno vezan na socialne kriterije, čeprav to ni v predpisih izrecno poudarjeno. Pri tovrstnih prejemkih prihaja do izraza načelo socialne države, ki se lahko odraža tudi v določanju privilegijev v korist socialno šibkejših slojev. Zato US v morebitnem privilegiranju socialno šibkejših prejemnikov regresa ne vidi diskriminacije, temveč uveljavitev načel socialne države. […] Po presoji US taka ureditev ni v neskladju z 2. odst. 14. člena. Izhajajoč iz namena in narave regresa za letni dopust, posebej še njegove socialne funkcije, je dopustno razlikovanje med različnimi kategorijami zaposlenih v javnem sektorju.« (O regresu in njegovi socialni funkciji tudi OdlUS VI, 22, U-I-303/96, Ur. l. 15/97.)

122OdlUS VIII, 246, U-I-298/96, Ur. l. 98/99, tč. 15: »[…] zakonodajalca ne zavezuje le prepoved razlikovanja, ampak tudi (in predvsem) dolžnost pozitivnega ravnanja: zagotoviti možnosti za dejansko enakopravnost med moškimi in ženskami. Različno obravnavanje moških in žensk je torej upravičeno tedaj, ko – tudi ob upoštevanju načela o socialni državi iz 2. člena – izravnava neugodnosti, ki izvirajo iz tradicionalno in zgodovinsko pogojenih različnih družbenih vlog.«

123OdlUS I, 33, U-I-51/90, Ur. l. 29/92: »Načela socialne države zahtevajo, da zakonodaja ob varstvu legitimnih interesov delodajalca ne zanemari interesov delojemalca kot ekonomsko in socialno šibkejšega partnerja v delovnem razmerju.«

124OdlUS III, 117, U-I-57/92, Ur. l. 76/94: »Ni v nasprotju z Ustavo, če zakon določa posebna pravila za dedovanje kmetijskih zemljišč in zasebnih gospodarstev, ker s tem uresničuje opredelitev Slovenije kot socialne države in opredeljuje posebne socialne in ekonomske funkcije srednjih kmetij.«

125OdlUS IX, 281, U-I-330/97, Ur. l. 117/2000, tč. 11: »Socialna država (2. člen) je na temelju pravice do socialne varnosti ogroženemu posamezniku dolžna zagotoviti ustrezno pomoč […].«

126OdlUS VI, 56, U-I-29/96, Ur. l. 1/97 in 29/97, tč. 25: »Zakonodajalec je torej pooblaščen, da določi pogoje in obseg pravic, ki gredo zavarovancem iz obveznega pokojninskega zavarovanja, pri čemer mora zakonska ureditev zagotavljati posamezniku socialno varnost in njegovo enakost pred zakonom, ob upoštevanju temeljnega načela o Sloveniji kot pravni in socialni državi.« (Sklicevanje na 2. člen Ustave in načelo socialne države v povezavi s pravico do socialne varnosti in drugimi temeljnimi socialnimi pravicami v številnih odločbah, tudi npr. v OdlUS VIII, 246, U-I-298/96, Ur. l. 98/99; OdlUS IX, 172, U-I-31/98 z dne 22. 6. 2000; OdlUS IX, 280, U-I-192/98 z dne 23. 11. 2000; OdlUS X, 82, U-I-407/98, Ur. l. 43/01; idr.)

127OdlUS IV, 108, U-I-282/94 z dne 18. 10. 1995, tč. 9: »Določba 2. člena opredeljuje Slovenijo tudi kot socialno državo. To načelo zavezuje zakonodajalca, da sprejema take predpise, ki bodo zagotavljali socialno varnost posameznika: posebej še v primerih, ko iz osebnih ali ekonomskih razlogov ne more pridobivati dohodka (npr. v času brezposelnosti). Pravica do socialne varnosti je po Ustavi temeljna človekova pravica (50. člen).«

128OdlUS VII, 24, U-I-310/96 z dne 5. 2. 1998, tč. 11: »Pri izbiri vrste in vsebine ukrepov, s katerimi zakonodajalec uresničuje načelo socialne države (2. člen), gre zakonodajalcu široko polje presoje.«

129OdlUS VII, 42, U-I-111/95 z dne 5. 3. 1998, tč. 7: »Zakonodajalec ima avtonomno pravico, da za različne potrebe v mejah svoje pristojnosti opredeljuje dejanska stanja in nanja veže različne pravne posledice. Široko polje presoje mu gre zlasti na področjih, kjer uresničuje načelo socialne države (2. člen).« (Podobno v številnih zadevah.)

130OdlUS, IV, 108, U-I-282/94 z dne 18. 10. 1995, tč. 13: »Ustavnosodna presoja zakonske ureditve ekonomskih in socialnih pravic je glede na njihovo naravo nujno zadržana in omejena na ugotavljanje, ali je zakonodajalčeva rešitev v skladu z javnim interesom. US se osredotoča izključno na zakonsko določena sredstva in na razmerje med uporabljenimi sredstvi in namenom zakonodajalca.«

131Up-210/00 z dne 3. 7. 2001, tč. 4: »Očitka pritožnika, da sta bili z izpodbijanimi sodbami kršeni določbi 2. in 8. člena, ki se nanašata na splošna ustavna načela, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. Z ustavno pritožbo je namreč mogoče uveljavljati le kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne pa kršitev splošnih ustavnih načel. Le kršitve tistih ustavnih določb, ki vsebujejo kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko utemeljujejo ustavno pritožbo.«