Komentar Ustave Republike Slovenije
30US je na en vidik načela o ločitvi države in verskih skupnosti opozorilo v OdlUS II, 23, U-I-25/92, Ur. l. 13/93. Navedlo je: »Država in verske skupnosti so ločene. Bistveno za sistem ločitve je, da so cerkvene organizacije in ustanove [...]
31V OdlUS V, 174, U-I-107/96, Ur. l. 1/97 je US priznalo cerkvam in verskim skupnostim vlogo obče koristnih ustanov (tč. 28), identično je stališče US tudi v OdlUS VI, 69, U-I-121/97, Ur. l. 34/97. Pri tem velja opozoriti [...]
32OdlUS VII, 190, U-I-326/98, Ur. l. 76/98. Podobno je stališče US o verskih skupnostih, ki so upravičenke za denacionalizacijo. »76. […] Verske skupnosti niso del državnega sistema (1. odst. 7. člena), vendar pa opravljajo pomembno [...]
29V zadevi Hasan in Chaush v. Bolgarija (26. 10. 2000, Application Nr. 30985/96) je ESČP odločilo, da kriterij za presojo vprašanj glede organiziranosti in vodstva verske skupnosti ni le svoboda združevanja iz 11. člena EKČP, ampa [...]
20Najbolj skrajno je bila ločitev države in verskih skupnosti izvedena v nekdanjih socialističnih evropskih državah. Izhajale so iz znanstveno utemeljene marksistično-leninistične ideologije, ki naj bi bila edina sposobna za spoznanje resnice. Zav [...]
28Pred dvesto leti je zahteva, naj država zagotovi čim večjo svobodo posameznikov, pomenila, da se mora umakniti iz vseh področij družbenega življenja. Dandanes je servisna funkcija države, s katero država nudi ljudem raznovrstne nematerialne pa [...]
13Upravičenci do spoštovanja ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti so tako država na eni strani, kakor tudi verske skupnosti na drugi strani. Dejanski in posledično pravni interes za uveljavljanje načela ločitve države in verski [...]
1Ustava v splošnih določbah posveča 7. člen ureditvi razmerja države do verskih skupnosti. Verske skupnosti so organizirane skupine verujočih ljudi, najbolj običajno v obliki cerkve. Pravni položaj verskih skupnosti temelji na načelu ločitv [...]
30US je na en vidik načela o ločitvi države in verskih skupnosti opozorilo v OdlUS II, 23, U-I-25/92, Ur. l. 13/93. Navedlo je: »Država in verske skupnosti so ločene. Bistveno za sistem ločitve je, da so cerkvene organizacije in ustanove [...]
31V OdlUS V, 174, U-I-107/96, Ur. l. 1/97 je US priznalo cerkvam in verskim skupnostim vlogo obče koristnih ustanov (tč. 28), identično je stališče US tudi v OdlUS VI, 69, U-I-121/97, Ur. l. 34/97. Pri tem velja opozoriti [...]
32OdlUS VII, 190, U-I-326/98, Ur. l. 76/98. Podobno je stališče US o verskih skupnostih, ki so upravičenke za denacionalizacijo. »76. […] Verske skupnosti niso del državnega sistema (1. odst. 7. člena), vendar pa opravljajo pomembno [...]
20Najbolj skrajno je bila ločitev države in verskih skupnosti izvedena v nekdanjih socialističnih evropskih državah. Izhajale so iz znanstveno utemeljene marksistično-leninistične ideologije, ki naj bi bila edina sposobna za spoznanje resnice. Zav [...]
28Pred dvesto leti je zahteva, naj država zagotovi čim večjo svobodo posameznikov, pomenila, da se mora umakniti iz vseh področij družbenega življenja. Dandanes je servisna funkcija države, s katero država nudi ljudem raznovrstne nematerialne pa [...]
13Upravičenci do spoštovanja ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti so tako država na eni strani, kakor tudi verske skupnosti na drugi strani. Dejanski in posledično pravni interes za uveljavljanje načela ločitve države in verski [...]
1Ustava v splošnih določbah posveča 7. člen ureditvi razmerja države do verskih skupnosti. Verske skupnosti so organizirane skupine verujočih ljudi, najbolj običajno v obliki cerkve. Pravni položaj verskih skupnosti temelji na načelu ločitv [...]
24Svoboda vere gre tudi verskim skupnostim kot takim. Komisija je sprva štela verske skupnosti le za skupino verujočih in jih iz tega razloga priznavala za naslovljence 9. člena. Zaradi kritike, češ da ima svoboda vere tudi svoj kolektivni značaj [...]
16V razmerju do verskih skupnosti posameznik ne more uveljavljati pravic iz 41. člena. V sporih iz delovnopravnih in iz pogodbenih razmerij je svoboda vesti relevanten preudarek.
[...]13Svobode vesti kot posebne oblike svobode misli (tj. kot forum internum), ki v Ustavi ni izrecno zagotovljena, pravne osebe po naravi stvari (OdlUS IV, 164, Up-71/94 z dne 29. 3. 1995) ne morejo uživati. Kolikor gre za posebno obliko [...]
Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno.
Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.
Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.
29Glede legitimacije za vložitev ustavne pritožbe je treba opozoriti na naslednja stališča. Nosilci nekaterih človekovih pravic so lahko tudi pravne osebe. V tem obsegu je tudi njim na razpolago ustavna pritožba kot posebno pravno sredstvo za vars [...]