Komentar Ustave Republike Slovenije
29V sodobnih ustavnih sistemih pa obstajajo tudi organi in organizacije, ki jih po njihovih organizacijskih obeležjih in formalnih pristojnostih ne moremo uvrstiti v eno od treh vej oblasti. Takšne ustavne institucije so npr. centralna banka (“m [...]
5Moderna država pozna poleg tega tudi druge pomožne modele, ki prispevajo k zagotavljanju delitve politične moči v državi. Tako se po skandinavskem zgledu vedno bolj uveljavlja institucija ombudsmana – varuha človekovih pravic. Mnoge [...]
15OdlUS IV, 20, U-I-158/94, Ur. l. 18/95: “21. V sodobnih ustavnih sistemih pa obstajajo tudi organi in organizacije, ki jih po njihovih organizacijskih obeležjih in formalnih pristojnostih ne moremo uvrstiti med nobeno od treh vej oblasti. Takš [...]
16U-I-283/00 z dne 13. 9. 2001, Ur. l. 79/01: »14. Ustava določa, da se centralna banka ustanovi z zakonom. Določba predstavlja pooblastilo in obvezo zakonodajalcu, da z zakonom ustanovi centralno banko in določi njene naloge. ZBS določa, da B [...]
9V okviru modernega koncepta centralne banke je zanimiva povezanost med »odgovornostjo polaganja računa« in “transparentnostjo” denarne politike. Avtorja Eijffinger in Höberichts sta analizirala »demokratično odgovorno [...]
2Z ustavno ureditvijo te institucije daje slovenska Ustava varuhu človekovih pravic in temeljnih svoboščin položaj ustavne kategorije. S tem mu daje poseben pomen in težo, ki je ne zasledimo v vseh primerjalnih ureditvah. V številnih državah je de [...]
3Uvrstitev varuha v poglavje o ustavnosti in zakonitosti opredeljuje njegov položaj v strukturi državnih institucij. Varuh ni del mehanizma oblasti, ampak je prej antioblast, saj s svojim delovanjem omejuje njeno samovoljo pri poseganju v človekove pr [...]
4Predmet varstva varuha so človekove pravice in temeljne svoboščine. Iz ustavne določbe bi lahko sklepali, da se dejavnost varuha omejuje zgolj na neposredno kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so navedene v II. poglavju Ustave. [...]
5Če je na eni strani varuh po predmetu svojega varstva praktično neomejen, je na drugi strani obseg njegovega delovanja omejen glede na krog storilcev posameznih kršitev. Varuh lahko deluje samo v razmerju do izvajalcev oblasti, ne pa tudi v razmerju [...]
6Posebej je zanimivo vprašanje, ali se varuhov nadzor razteza tudi na izvajalce javnih služb v zvezi s kršitvami pravic uporabnikov njihovih storitev. Zelo zanimiv premik na tem področju je namreč storil ZUP, ki je v svojem 3. členu odločanje o pr [...]
7Naslednje vprašanje je vprašanje možnosti ukrepanja varuha v razmerju do sodišč. V primerjalnih ureditvah so sodišča praviloma izvzeta iz ombudsmanovega nadzora ali pa je ta nadzor zelo zožen. Tako npr. v švedski ureditvi ombudsman načeloma ne [...]
8Zakonodajalec je na zakonski ravni sicer varuhov nadzor v razmerju do sodišč omejil v skladu z omenjenim vzorom iz švedske ureditve, tako da tudi naš varuh lahko ukrepa v razmerju do sodišča samo v zvezi z zavlačevanjem postopkov ali zaradi očit [...]
9Varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin lahko torej ukrepa samo v razmerjih med posamezniki in izvajalci oblasti, ne pa tudi v razmerjih med samimi posamezniki ter med njimi in organizacijami, čeprav gre lahko tudi v teh razmerjih za kršitve [...]
Za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil se z zakonom določi varuh pravic državljanov.
Z zakonom se lahko za posamezna področja določijo posebni varuhi pravic državljanov.
16V skladu z novelo ZUstS iz leta 2007 Varuh človekovih pravic (Varuh) ni več omejen na vlaganje zahtev v zvezi s posamičnimi zadevami, ki jih obravnava, temveč lahko vloži zahtevo, če meni, da predpis nedopustno posega v človekove pravice ali te [...]
2Novela ZUstS iz leta 2007 je predlagatelje ustavnosodne presoje iz nekdanjega 22. člena razdelila v dva nova člena. V 23. členu je urejen položaj, ko je vlagatelj zahteve sodišče oziroma Vrhovno sodišče (VS), drugi predlagatelji pa so urejeni v [...]