Predlagatelji zahteve za začetek postopka
Sebastian Nerad, 2011
2Novela ZUstS iz leta 2007 je predlagatelje ustavnosodne presoje iz nekdanjega 22. člena razdelila v dva nova člena. V 23. členu je urejen položaj, ko je vlagatelj zahteve sodišče oziroma Vrhovno sodišče (VS), drugi predlagatelji pa so urejeni v prvem odstavku 23. a člena ZUstS. Na podlagi te določbe lahko postopek začnejo z zahtevo:
– DZ,
– tretjina poslancev DZ,
– DS,
– Vlada,
– varuh človekovih pravic, če meni, da predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine,
– informacijski pooblaščenec, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopkom, ki ga vodi,
– Banka Slovenije in Računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodita,
– generalni državni tožilec, če nastane vprašanje ustavnosti v zvezi z zadevo, ki jo obravnava državno tožilstvo,
– predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti, če se posega v ustavni položaj ali v ustavne pravice samoupravne lokalne skupnosti,
– reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti, če so ogrožene pravice samoupravnih lokalnih skupnosti,
– reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic, če so ogrožene pravice delavcev.
3Postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti se začne z vložitvijo pisne zahteve predlagatelja (22. člen ZUstS), pri čemer predlagatelj ni upravičen vložiti zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov, ki jih je sam sprejel (drugi odstavek 23. a člena ZUstS). Če so izpolnjene procesne predpostavke, mora US o zahtevi meritorno odločiti z odločbo. Drugače kot pri pobudi US nima možnosti, da bi zahtevo s sklepom zavrnilo kot očitno neutemeljeno (drugi odstavek 26. člena ZUstS), čeprav bi bila takšna možnost nedvomno koristna, kadar so zahteve neutemeljene že na ravni razlage zakonskega prava.
4Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) daje položaj predlagatelja še županu oziroma občini (pokrajini). Na podlagi petega odstavka 33. člena ZLS lahko župan vloži pri US zahtevo za oceno ustavnosti ali zakonitosti splošnega akta občine, če pred tem zadrži njegovo objavo, občinski svet pa pri ponovnem odločanju akt vnovič sprejme. Na podlagi 91. člena ZLS lahko občina oziroma pokrajina vloži zahtevo za presojo državnih predpisov, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti.
5Glede predlagateljev presoje ustavnosti mednarodnih pogodb ima že Ustava posebno določbo v drugem odstavku 160. člena – upravičeni predlagatelji so Predsednik republike, Vlada in tretjina poslancev DZ.
Literatura k členu:
Dodatna iteratura:
Bugarič, Ustavno sodstvo in (ali) parlamentarna demokracija – o doktrinah pravnega interesa in političnih vprašanj, ZZR 60, 1995, s. 43–64;
Čebulj, So potrebne spremembe zakona ali Ustave (nekaj misli o razbremenitvi Ustavnega sodišča), JU 2–3, 2006, s. 437–442;
Čebulj, Zahteva in pobuda za začetek ustavnosodne presoje (kako naprej?), PiD 6–7, 2008, s. 1478–1483;
Grad, Kako razbremeniti Ustavno sodišče?, Revus 8, 2010, s. 7–10;
Krivic, Ustavno sodišče: pristojnosti in postopek, s. 47–210, v: Pavčnik/Mavčič (ur.), Ustavno sodstvo, Ljubljana 2000;
Mavčič, Zakon o ustavnem sodišču s pojasnili, Ljubljana 2000;
Nerad, Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov, Revus 4, 2005, s. 42–73;
Ribičič, Razbremenjevanje ESČP in Ustavnega sodišča; PiD 6–7, 2007, s. 993–1004;
Ribičič, Razmerje med ustavno pritožbo in pobudo, PiD 6–7, 2008, s. 1484–1493;
Teršek, Ustavnosodna slabitev vloge varuha človekovih pravic, PP 29, 2004, s. 30–31;
Teršek, Priprava (močnih) argumentov v vlogah za Ustavno sodišče in ESČP, PP 37, 2007, s. 14–16;
Testen, Zaprta ali le podaljšana pot na Ustavno sodišče, PiD 6–7, 2008, s. 1468–1477.