France Arhar, 2002

15OdlUS IV, 20, U-I-158/94, Ur. l. 18/95: “21. V sodobnih ustavnih sistemih pa obstajajo tudi organi in organizacije, ki jih po njihovih organizacijskih obeležjih in formalnih pristojnostih ne moremo uvrstiti med nobeno od treh vej oblasti. Takšne ustavne institucije so na primer: centralna banka (´monetarna oblast´), ombudsman in računsko sodišče.”

16U-I-283/00 z dne 13. 9. 2001, Ur. l. 79/01: »14. Ustava določa, da se centralna banka ustanovi z zakonom. Določba predstavlja pooblastilo in obvezo zakonodajalcu, da z zakonom ustanovi centralno banko in določi njene naloge. ZBS določa, da Banka Slovenije skrbi za stabilnost valute in splošno likvidnost plačevanja v državi in do tujine (1. odst. 2. člena). Za uresničevanje navedenih nalog Banka Slovenije uravnava količino denarja v obtoku, skrbi za splošno likvidnost bank in hranilnic, skrbi za splošno likvidnost v plačilih do tujine, kontrolira banke in hranilnice, izdaja bankovce in daje bankovce in kovance v obtok, predpisuje pravila za izvajanje jamstva za vloge občanov, predpisuje, organizira in usklajuje informacijski sistem, potreben za opravljanje njenih funkcij, opravlja posle za RS v skladu z zakonom, opravlja druge zadeve, določene z zakonom (5. člen ZBS). ZBS v členih od 25 do 66 podrobneje določa vrsto različnih ukrepov, ki jih Banka Slovenije lahko uporablja pri izvajanju posameznih nalog iz 5. člena. Določene naloge pa dajejo Banki Slovenije tudi drugi zakoni (npr. Zakon o deviznem poslovanju– ZDP, Ur. l. 23/99, in Zakon o bančništvu – ZBan, Ur. l. 7/99 in nasl.). Vsebina nalog, ki jih ZBS daje Banki Slovenije, predstavlja naloge, ki jih teorija šteje za naloge centralnih bank. Ker Ustava ne določa podrobneje pojma “centralna banka”, niti ne določa izrecno nalog centralne banke, ima zakonodajalec pri določanju pooblastil centralne banke široko polje proste presoje. Vendar mora pri tem upoštevati, da teorija in primerjalna pravna praksa določata minimalen obseg funkcij, ki jih mora imeti centralna banka. Tak minimalni obseg funkcij predstavlja ustavni pojem “centralne banke”. Vprašanje kršitve 1. odst. člena v povezavi z 2. odst. 3. člena bi se torej postavilo, če bi zakonodajalec pri določanju funkcij nacionalne centralne banke tej ne določil vsaj minimalnega obsega funkcij, ki jo karakterizirajo kot centralno banko. Zakon, ki bi Banki Slovenije ne določil vsaj minimalnega obsega nujnih funkcij, bi bil protiustaven. […]

1716. Ustava določa, da je Banka Slovenije v svojem delovanju samostojna in odgovarja neposredno DZ (drugi stavek 1. odst. 152. člena). Podobno 2. odst. 2. člena ZBS določa, da je Banka Slovenije pri uresničevanju nalog in pooblastil, ki jih ima po ZBS ali drugem zakonu, neodvisna. Zakonodajalec lahko torej poseže v pravni položaj Banke Slovenije tako, da poseže v njene naloge in pooblastila oziroma pristojnosti (točke 17–20 te obrazložitve) in/ali tako, da poseže v njeno samostojnost pri izvajanju nalog in pooblastil. Vsak poseg zakonodajalca v njeno samostojnost pri opravljanju njenih nalog in funkcij pa je protiustaven (v nasprotju s 1. odst. 152. člena v povezavi z 2. odst. 3. člena). Iz ustavne določbe izhaja, da je Banka Slovenije kot centralna banka pri svojem delovanju samostojna.

1817. Priznanje samostojnosti centralne banke s strani parlamenta ima enako težo kot politično priznanje potrebe po zaščiti pred zlorabo potencialno neomejene finančne moči Vlade z uporabo tiskanja denarja. Teorija govori o štirih aspektih samostojnoti centralne banke: institucionalni, funkcionalni, personalni in finančni. Institucionalna neodvisnost pomeni, da centralna banka kot institucija ni dolžna upoštevati navodil Vlade, parlamenta ali druge vladne organizacije. Drugače povedano, centralna banka ne sme spraševati za navodila druge državne organe in ti ji ne smejo dajati navodil. Funkcionalna neodvisnost pomeni, da ima centralna banka pri izvajanju svojih nalog (pooblastil) izključno in neomejeno pravico uporabljati tradicionalne instrumente denarne politike. V tej zvezi je pomembno predvsem vprašanje, ali Vlada oziroma DZ lahko spremenita, razveljavita ali odložita uporabo ukrepov, ki jih je predpisala ali določila centralna banka. Personalna neodvisnost se nanaša na neodvisnost organov centralne banke v odnosu do drugih državnih organov. Gre predvsem za vprašanje postopka imenovanja ali izvolitve, trajanja mandata in razlogov za predčasno razrešitev organov centralne banke. Finančna neodvisnost se nanaša na vprašanje zagotavljanja finančnih sredstev, potrebnih za učinkovito delo centralne banke.«