Sebastian Nerad, 2011

16V skladu z novelo ZUstS iz leta 2007 Varuh človekovih pravic (Varuh) ni več omejen na vlaganje zahtev v zvezi s posamičnimi zadevami, ki jih obravnava, temveč lahko vloži zahtevo, če meni, da predpis nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine. Varuh je torej po novem zakonu eden izmed predlagateljev abstraktne presoje, čeprav je vsebinsko omejen na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (npr. U-I-15/10, Ur. l. 54/10). Varuh zato ne more zahtevati presoje predpisa, ker naj bi bil v neskladju »le« s temeljnimi ustavnimi načeli.

17Informacijski pooblaščenec je bil med upravičene predlagatelje postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov uvrščen z novelo ZUstS leta 2007 (šesta alineja prvega odstavka 23. a člena). Informacijski pooblaščenec lahko z zahtevo začne postopek pred US, če vprašanje ustavnosti ali zakonitosti nastane v zvezi s postopkom, ki ga vodi. Glede na področja, na katerih izvaja svoje pristojnosti (2. člen Zakona o informacijskem pooblaščencu, Ur. l. 113/05), je informacijski pooblaščenec upravičen vlagati zahteve s področja varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja (38. člen in drugi odstavek 39. člena). Informacijski pooblaščenec vlaga zahteve dokaj redko, vendar takrat praviloma utemeljeno (OdlUS XVI, 67, U-I-464/06, Ur. l. 65/07; OdlUS XVII, 43, U-I-411/06, Ur. l. 68/08).

18V zadevi U-I-45/08 z dne 8. 1. 2009 je US sprejelo pomembno stališče o tem, kdaj je informacijski pooblaščenec upravičen začeti postopek pred US. Po stališču US mora informacijski pooblaščenec v prvi vrsti za varstvo človekovih pravic izkoristiti svoje pristojnosti in ravnati v skladu s svojimi pooblastili. Šele če mu zakonodaja ne omogoča učinkovitega ukrepanja, se lahko z zahtevo za oceno ustavnosti obrne na US: »Kadar [Informacijska pooblaščenka] pri izvrševanju svojih pristojnosti ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepov, ki jih določa ZVOP-1, jih mora kot pristojni državni organ tudi odrediti. […] Kadar pa [informacijska pooblaščenka] pri izvrševanju svojih pristojnosti naleti na zakonske določbe, ki ji zaradi domnevnega neskladja z Ustavo preprečujejo učinkovito zagotovitev varstva informacijske zasebnosti (38. člen), lahko vloži zahtevo za oceno ustavnosti. Samo v tem primeru je [informacijska pooblaščenka] upravičena oseba za vložitev zahteve iz šeste alineje prvega odstavka 23. a člena ZUstS. Da v primeru, ki je dal povod za vložitev te zahteve, ni bilo tako, izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v inšpekcijskem postopku. […] Ob takšni z Ustavo skladni razlagi izpodbijane določbe predlagateljici niso mogle preprečiti, da izpolni svojo zakonsko nalogo nadzora nad pravilnim (torej tudi z Ustavo skladnim) izvajanjem predpisov, ki urejajo obdelavo, varstvo ali iznos osebnih podatkov v tujino. Zato predlagateljica ni izkazala, da se je vprašanje ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb pojavilo v zvezi s postopkom, ki ga je vodila.«