Komentar Ustave Republike Slovenije
32OdlUS V, 12, U-I-106/95, Ur. l. 14/96, tč. 8: “Z določbo 7. člena Zakona o volitvah v Državni zbor – ZVDZ, da ima pravico voliti in biti voljen za poslanca državljan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni bila odv [...]
36OdlUS VIII, 43, U-I-336/96, Ur. l. 22/99, tč. 5, 6 in 7: “Načelo splošnosti volilne pravice ne prepoveduje zakonodajalcu, da bi postavil določene pogoje za kandidature. Zakonodajalec ima pravico, da z določitvijo potrebne podpore za ka [...]
37Zakonska ureditev potrebne podpore za kandidiranje na volitvah bi lahko pomenila omejitev volilne pravice (kršitev načela njene splošnosti), če bi bila prekomerna – če bi torej omejitve presegle obseg, ki je nujno potreben za doseganje navedeni [...]
41OdlUS IX, 188, U-I-323/98, Ur. l. 66/2000, tč. 7: “Člani občinskih svetov se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem (2. člen Zakona o lokalnih volitvah – ZLV, Ur. [...]
48OdlUS VI, 137, U-I-220/97, Ur. l. 70/97, tč. 6, 7, 8, 9 in 10: “Z določitvijo potrebne podpore za kandidaturo za politične funkcionarje (npr. poslance DZ ali Predsednika republike) zakonodajalec zagotovi, da se volilne tekme lahko udele [...]
49Zakonska ureditev potrebne podpore za kandidiranje na volitvah bi lahko pomenila omejitev volilne pravice (kršitev načela njene splošnosti), če bi bila prekomerna – če bi torej omejitve presegle obseg, ki je nujno potreben za doseganje navedeni [...]
50Glede na to, da je meja, pri kateri je v zvezi z zakonsko zahtevano podporo za kandidaturo mogoče govoriti o omejevanju volilne pravice, odvisna od realne možnosti osebe, ki želi kandidirati na volitvah, je za določitev te meje bistvena tudi anali [...]
4V 1. odst. 43. člena izrecno zapisani načeli splošnosti in enakosti volilne pravice izhajata iz načela demokratičnosti (1. člen). Iz njega se izpeljujejo še načelo svobode volilne pravice ter neposrednosti in tajnosti volitev, pa tudi načelo pe [...]
6Splošnost volilne pravice pomeni, da aktivna in pasivna volilna pravica nista omejeni s pogoji, ki izhajajo iz osebnih okoliščin posameznika, kot so verska opredelitev, spol, premoženje, svetovni nazor, poklic, izobrazba itd. (OdlUS V, 12,< [...]
12Načela splošnosti, enakosti in neposrednosti volitev so izrecno zapisana tudi v 2. odst. 80. člena za volitve poslancev DZ; načelo splošnosti in neposrednosti tudi v 1. odst. 103. člena za volitve Predsednika republike. Obe določbi izrecno poud [...]
Volilna pravica je splošna in enaka.
Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.
Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.
Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.
7OdlUS VI, 122, U-I-353/96, Ur. l. 67/97: »19. Veljavna ureditev torej sistemsko ne omogoča izvrševanje volilne pravice pomembnemu oziroma znatnemu delu volilnih upravičencev, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno ali stalno prebiva [...]
17OdlUS V, 12, U-I-106/95, Ur. l. 14/96, tč. 4: »[…] Ustava ne ureja volilnega sistema, temveč postavlja le temeljna načela, ki jih mora upoštevati zakonodajalec pri sprejemanju volilne zakonodaje. Ureditev volilnega sistema je z določb [...]
2Določba 2. odst. 80. člena (glej 43. člen) velja le za volitve 88 poslancev, ne pa tudi za volitve obeh poslancev narodnosti. Ti se namreč volijo na podlagi posebne volilne pravice, ki jo imajo pripadniki ob sicer splošni volilni pravici, na podlag [...]
4Z dopolnitvijo (5. odstavek) je ustavodajalec sam določil temelje volilnega sistema. S tem je zakonodajalcu postavljen natančnejši ustavnopravni okvir, ki zahteva, da uresničevanje volilne pravice za volitve poslancev z zakonom uredi na načelih spl [...]
Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.
Zakon določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.
Državni zbor potrdi poslanske mandate. Proti odločitvi državnega zbora je v skladu z zakonom mogoča pritožba na ustavno sodišče.