Jadranka Sovdat, 2002

16OdlUS I, 75, U-I-128/92, Ur. l. 53/92: »[…] je pri zakonih, ki se po Ustavi sprejemajo z dvotretjinsko večino, torej tudi pri ZVDZ, treba upoštevati, da se z njimi zagotavlja izvedba nekaterih ustavnih načel v primerih, kjer se z zahtevo po dvotretjinski večini želi preprečiti, da bi majhna parlamentarna večina v politično občutljivih vprašanjih lahko prilagodila zakonsko ureditev svojim političnim interesom. Če bi taka vprašanja kasneje drugače uredil zakon, sprejet z navadno večino (v tem primeru Zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor – ZVE), bi bilo tak zakon možno izpodbijati pred US, ker je posegel v urejanje vprašanj, ki se po Ustavi urejajo z drugačnim zakonom. […] Ker pa je to vendarle izvedbeni zakon za izvedbo načel, določenih v zakonu, ki se iz posebnih ustavno relevantnih razlogov sprejema z dvotretjinsko večino, bi bilo v nasprotju z načeli pravne države, če bi tak zakon kršil načela, katerih izvedbo bi moral zagotoviti, in bi ga v takem primeru US moralo kot protiustavnega razveljaviti.«

17OdlUS V, 12, U-I-106/95, Ur. l. 14/96, tč. 4: »[…] Ustava ne ureja volilnega sistema, temveč postavlja le temeljna načela, ki jih mora upoštevati zakonodajalec pri sprejemanju volilne zakonodaje. Ureditev volilnega sistema je z določbo 4. odst. 80. člena poverjena DZ. Zakon, ki ureja sistem volitev v DZ, sprejme DZ z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Zakonodajalcu je dopuščena svoboda pri urejanju volilnega sistema. Lahko se odloči za kakršenkoli volilni sistem, le da se pri tem mora gibati znotraj ustavno določenega okvira – volilni sistem mora ustrezati načelom splošnosti in enakosti volilne pravice oziroma svobode, splošnosti, enakosti, tajnosti in neposrednosti glasovanja.”

18OdlUS VII, 180, U-I-12/97, Ur. l. 82/98.

19OdlUS IX, 200, U-I-204/00 z dne 14. 9. 2000, tč. 9 in 10: »[…] Odločba US, ki se nanaša na ugotovitev rezultata na zakonodajnem referendumu, veže parlament le kot zakonodajalca, ne pa tudi kot ustavodajalca pri spreminjanju Ustave. DZ kot ustavodajalec lahko po postopku, določenem z Ustavo, ta najvišji pravni akt države tudi spremeni. DZ je z Ustavnim zakonom o dopolnitvi 80. člena Ustave RS – UZ80 spremenil ustavno ureditev volilnega sistema. […] S sprejemom UZ80 je prenehala pravna vezanost DZ na odločbo US.«

20OdlUS IX, 201, U-I-214/00 z dne 14. 9. 2000, tč. 8, 9, 10 in 11: “[…] (UZ80) je razdeljen na dve točki. Določba točke I dopolnjuje besedilo Ustave, predstavlja torej spremembo Ustave, in sicer njenega 80. člena. […] Do kod seže ustavnopravno oziroma kje se začne zakonodajno urejanje, je v polju ustavodajalčeve presoje. Glede na to, da izpodbijana točka I spreminja materijo, ki je celo že del materije Ustave, je nedvomno postala njen del.

21[…] Za razliko od I. točke UZ80, določbe njegove II. točke ne predstavljajo spremembe besedila Ustave. […] je vsebina II. točke UZ80, razen zadnjega odstavka, v bistvu zakonska materija, saj ne ureja (spreminja ali dopolnjuje) materije, ki bi že bila del ustavne ureditve volilnega sistema. Kot taka sodi v poseben zakon, ki ga predvideva 4. odst. 80. člena. Tudi iz vsebine 1. odst. II. točke UZ80 izhaja, da je bil ustavodajalčev namen, da izrecno določi, da se volitve poslancev v DZ v letu 2000 izvedejo po ZVDZ z nekaterimi spremembami, ki jih je določil sam. Te spremembe naj bi veljale za volitve 2000 in vse do uveljavitve sprememb zakona, ki ureja volitve v DZ. Določbe II. točke UZ80 torej urejajo materijo, ki je in bo tudi v prihodnje predmet zakonskega urejanja. Takšne določbe bi torej same po sebi glede na materialni kriterij lahko bile predmet presoje v postopku pred US, če njihov namen ne bi bil zagotoviti prehod v novo ustavno ureditev.

22[…] Po oceni US gre […] za določbe, ki urejajo vprašanja prehoda v novo ustavno ureditev, ki bodo tudi del vsebine ZVDZ. Imajo torej (že po formalnem kriteriju) značaj ustavnopravnih norm, za katerih presojo US ni pristojno.”

23Glej tudi ustavnosodno presojo in odločitve ESČP pri 43. členu.