Komentar Ustave Republike Slovenije
3Do dopolnitve tega člena z ustavnim zakonom v letu 2000, s katerim je bil dodan 5. odstavek, je bila ureditev volilnega sistema v celoti prepuščena zakonski ureditvi (4. odstavek). Zato je bila izbira vrste volilnega sistema v celoti stvar politične [...]
4Z dopolnitvijo (5. odstavek) je ustavodajalec sam določil temelje volilnega sistema. S tem je zakonodajalcu postavljen natančnejši ustavnopravni okvir, ki zahteva, da uresničevanje volilne pravice za volitve poslancev z zakonom uredi na načelih spl [...]
5Drugi del ustavnega zakona v bistvu ne predstavlja ustavnopravne materije, temveč zakonsko. To predvsem pomeni, da zakonodajalec s kasnejšim zakonom (iz 4. odstavka tega člena) lahko vprašanja, ki niso že določena z ustavno materijo (2. in 5. odst [...]
2DZ kot kolegijsko telo vodi predsednik DZ (podrobneje glej pri: Mozetič-1999, str. 84–96). Predsednika izvoli DZ izmed poslancev z večino glasov vseh poslancev. Predsednik DZ sklicuje redne in izredne seje DZ (glej 85. člen in komentar k t [...]
3Po določbah 110. člena PoDZ predsednik DZ predstavlja DZ in vodi njegovo delo. Tako predsednik DZ:
4Iz navedenega člena Poslovnika DZ lahko sklenemo, da ima predsednik DZ tri glavne sklope nalog, ki so: organiziranje dela DZ in pripravljanje njegovih sej, vodenje sej DZ in predstavljanje DZ.
5DZ iz [...]
1DZ je predstavniško telo državljanov, ki sprejema najpomembnejše družbene odločitve. Odločitve praviloma sprejema v obliki splošnih pravnih aktov. Vsebina splošnih pravnih aktov so pravna pravila, ki določajo, kako naj se pravni subjekti vedejo [...]
3Pomembno vprašanje je, kaj naj bo (je lahko ali mora biti) vsebina zakona. Katera družbena razmerja in do kakšne podrobnosti naj se urejajo z zakoni. Ustava na ta vprašanja ne daje natančnega odgovora, saj ne določa izrecno obsega in vsebine zakon [...]
4Ustava določa, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave (1. odst. 15. člena). Zakonu je dopuščeno, da uredi le način uresničevanja temeljnih pravic, če to določa Ustava ali je nujno zaradi same [...]
1Z ustavo določene pristojnosti predsednika republike niso določene samo v tem členu, ampak tudi v drugih členih.
2Pristojnosti predsednika republike niso določene samo v ustavi, ampak tudi z neka [...]
2Pristojnosti predsednika republike niso določene samo v ustavi, ampak tudi z nekaterimi zakoni, ki glede tega vprašanja nimajo izrecne podlage v ustavi.
12Druge zadeve, določene z ustavo, ki jih opravlja predsednik republike, so naslednje pristojnosti:
– skliče prvo sejo novega DZ (81. člen);
– lahko zahteva sklic izredne seje DZ (85. člen);
13Z nekaterimi zakoni so dane predsedniku republike pristojnosti, ki niso izrecno navedene v ustavi, oziroma ne izhajajo neposredno iz ustavnih določb:
– po ZZZ-1 se diplomatsko predstavništvo (veleposlaništvo in stalno predstavniš [...]
14Z ustavnega vidika se odpira vprašanje, ali ne bi bilo potrebno navedene, sedaj z zakonom določene pristojnosti bodisi izrecno navesti v ustavi, bodisi dopolniti ustavo z določbo, da opravlja predsednik republike tudi druge zadeve, ki niso določen [...]
2Določba o zakonski določitvi pristojnosti je povezana z določbo o delovanju uprave na podlagi zakonov (2. odst. 120. člena), saj pristojnost pomeni pravico in dolžnost odločiti o neki zadevi. Zakon mora določiti okvire za oblastno delovanje uprav [...]
3Zakon mora nedvomno določiti pristojnosti posameznih ministrstev (glej tudi 2. odst. 114. člena). Konkretne pristojnosti drugih organov pa lahko določi tudi vladni predpis (ne pa interni organizacijski akt, saj določitev pristojnosti nima le notranj [...]
Razglasitev
Ker je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 438. člena ustave Republike Slovenije, sprejema Skupščina Republike Slovenije na skupni seji vseh zborov dne 23. decembra 1991 na podlagi 440. člena ustave Republike Slovenije
ODLOK O RAZGLASITVI USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Razglaša se ustava Republike Slovenije, ki jo je sprejela Skupščina Republike Slovenije na seji Družbeno-političnega zbora dne 23. decembra 1991, na seji Zbora občin dne 23. decembra 1991 in na seji Zbora združenega dela dne 23. decembra 1991.
Preambula
Izhajajoč iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ter temeljnih človekovih pravic in svoboščin, temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodločbe, in iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost, sprejema Skupščina Republike Slovenije Ustavo Republike Slovenije.