Komentar
Miha Ribarič, 2002
1Z ustavo določene pristojnosti predsednika republike niso določene samo v tem členu, ampak tudi v drugih členih.
2Pristojnosti predsednika republike niso določene samo v ustavi, ampak tudi z nekaterimi zakoni, ki glede tega vprašanja nimajo izrecne podlage v ustavi.
- 3Razpis volitev v DZ je posebej urejen; prvo sejo novega DZ skliče predsednik republike (81. člen). Posebej je urejen razpust DZ in razpis novih volitev (111. in 117. člen).
- 4Razglašanje zakonov je posebej urejeno (91. člen). Poleg navedene ustavne določbe o razglasitvi zakonov je treba upoštevati tudi določbe Zakona o referendumu in ljudski iniciativi – ZRLI o vložitvi zahteve za razpis naknadnega referenduma o sprejetem zakonu.
5Pri razglasitvi zakonov se postavlja vprašanje, ali ima predsednik republike formalno pravico preizkusa. Pod tem je razumeti, primeroma navedeno, ali je bila potrebna za sprejem zakona kvalificirana večina in ali je bil zakon s tako večino tudi sprejet, ali je DZ na zahtevo DS o zakonu ponovno odločal, ali so bile spoštovane določbe ZRLI o zahtevi ali pobudi za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma. Gre skratka za pravico predsednika republike, da presodi, ali je bil zakon sprejet v DZ po predpisanem postopku, upoštevaje pristojnost DS in zakonske določbe o naknadnem referendumu. Menim, da ustava formalne pravice preizkusa ne izključuje. Spričo pristojnosti US bi uporaba te pravice po predsedniku republike prišla v poštev le izjemoma, če bi že zaradi same razglasitve zakona lahko nastale hude škodljive posledice, ki jih ne bi bilo mogoče preprečiti v morebitnem postopku pred US potem, ko bi bil zakon objavljen v uradnem listu. Analogno bi veljalo dati pritrdilni odgovor tudi na vprašanje ali ima predsednik republike poleg formalne pravice do preizkusa tudi materialno pravico preizkusa (skladnost z ustavo, skladnost z ratificirano mednarodno pogodbo in s splošnimi načeli mednarodnega prava). Razlog za uporabo materialne pravice preizkusa zakona bi moral biti poleg očitne protiustavnosti tudi možnost nastanka škodljivih posledic, ki jih ne bi bilo mogoče preprečiti niti v postopku za oceno ustavnosti pred US.
- 6Pristojnosti predsednika republike, da imenuje državne funkcionarje, ni izrecno določil noben zakon.
- 7Po Zakonu o zunanjih zadevah – ZZZ-1 veleposlanika postavi in odpokliče predsednik republike na predlog vlade, ki ga pripravi minister za zunanje zadeve. Po določitvi predloga vlade opravi razgovor s kandidatom za veleposlanika delovno telo DZ, pristojno za zunanjo politiko. Soglasje (agrement) za imenovanje vodje diplomatskega predstavništva tuje države, razen za odpravnika poslov, daje predsednik republike po pridobitvi mnenja Ministrstva za zunanje zadeve, ki o izdanem soglasju obvesti tujo državo. ZZZ-1 ureja tudi sprejem poverilnih pisem vodij tujih diplomatskih predstavništev.
- 8ZZZ-1 tudi določa, da listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb in pristopu k mednarodnim pogodbam izda predsednik republike.
- 9Pomilostitve ureja Zakon o pomilostitvi (Ur. l. 45/95). S pomilostitvijo se po imenu določeni osebi odpusti kazenski pregon ali popolnoma ali deloma odpusti izvršitev kazni, izrečena kazen spremeni v milejšo ali v pogojno obsodbo ali izbriše obsodba; odpravi ali skrajša trajanje pravnih posledic obsodbe. Predsednik republike daje pomilostitev za kazniva dejanja, določena v zakonih RS, za kazniva dejanja, določena s kazenskimi zakoni drugih držav pa le, če je storilec državljan RS in če je tako določeno v mednarodnih pogodbah. Postopek za pomilostitev se začne na prošnjo ali po uradni dolžnosti. Postopek za pomilostitev z odpustitvijo kazenskega pregona se začne le po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti ga začne minister za pravosodje. Mnenje o upravičenosti pomilostitve, tako v primeru prošnje kot v primeru začetka postopka po uradni dolžnosti, daje sodišče in državni tožilec. Ministrstvo za pravosodje lahko zbere še druge podatke in nato predloži predsedniku republike poročilo o navedbah prosilca, zbranih podatkih in mnenjih s predlogom ministra o pomilostitvi. Po izvedenem postopku je odločitev o pomilostitvi stvar presoje predsednika republike.
- 10Odlikovanja urejata dva zakona: Zakon o odlikovanju Častni znak svobode RS (Ur. l. 24/92 in 13/93) in Zakon o odlikovanjih RS (Ur. l. 1/95). Predsednik republike podeljuje samo odlikovanje Častni znak svobode RS. Odlikovanje ima tri stopnje. Zakona o odlikovanjih RS zaradi vrste pomanjkljivosti, ki kljub opozorilom niso bile odpravljene, ni mogoče pravno in vsebinsko korektno izvajati.
11Podeljevanje častnih naslovov ni urejeno in jih predsednik republike ne podeljuje.
- 12Druge zadeve, določene z ustavo, ki jih opravlja predsednik republike, so naslednje pristojnosti:
– skliče prvo sejo novega DZ (81. člen);
– lahko zahteva sklic izredne seje DZ (85. člen);
– pristojnosti v zvezi z izrednim stanjem in vojno, kadar se DZ ne more sestati (92., 108. člen);
– predlaga DZ kandidata za predsednika vlade (111. člen);
– razpusti DZ in razpiše nove volitve, če v drugem ali tretjem krogu volitev ni izvoljen noben kandidat za predsednika vlade ali če v primeru neizglasovanja zaupnice vladi DZ ne izvoli novega predsednika vlade ali pri ponovljenem glasovanju ne izglasuje zaupnice (111., 117. člen);
– predlaga DZ pet članov sodnega sveta od skupaj 11 članov (131. člen);
– predlaga DZ kandidate za sodnike ustavnega sodišča (163. člen);
– vloži zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti med DZ, predsednikom republike in vlado (160. člen);
– v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe lahko predlaga US, naj da mnenje o njeni skladnosti z ustavo (160. člen).
13Z nekaterimi zakoni so dane predsedniku republike pristojnosti, ki niso izrecno navedene v ustavi, oziroma ne izhajajo neposredno iz ustavnih določb:
– po ZZZ-1 se diplomatsko predstavništvo (veleposlaništvo in stalno predstavništvo pri mednarodni organizaciji) odpre ali zapre z ukazom predsednika republike;
– po Zakonu o Banki Slovenije (Ur. l. 1/91-I) predlaga DZ, da imenuje guvernerja Banke Slovenije ter člane Sveta banke;
– po Zakonu o varuhu človekovih pravic predlaga DZ, da izvoli varuha človekovih pravic;
– po Zakonu o računskem sodišču predlaga DZ kandidata za predsednika računskega sodišča, prvega in drugega namestnika predsednika računskega sodišča;
– po Zakonu o predlaganju kandidatov iz RS za sodnike mednarodnih sodišč (Ur. l. 64/2001) predlaga predsednik republike DZ kandidate za sodnike mednarodnih sodišč.
14Z ustavnega vidika se odpira vprašanje, ali ne bi bilo potrebno navedene, sedaj z zakonom določene pristojnosti bodisi izrecno navesti v ustavi, bodisi dopolniti ustavo z določbo, da opravlja predsednik republike tudi druge zadeve, ki niso določene s to ustavo, če tako določa zakon. Za sprejem takega zakona bi lahko predpisali tudi posebej kvalificirano večino poslancev, lahko tudi takšno, kakršna je potrebna za spremembo ustave, to je dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.
15Na zahtevo DZ mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju. V ničemer pa ta ustavna določba ne omejuje predsednika republike, da bi dal DZ mnenje, tudi če ga ta ni posebej zahteval in da bi se v svojem mnenju omejil samo na posamezno vprašanje. Kdaj, kako in glede česa bo predsednik republike spregovoril in ali bo svoje sporočilo naslovil na javnost kot tako ali samo ali prvenstveno na DZ, je stvar presoje predsednika republike. Tako stališče potrjuje tudi praksa, ko je predsednik republike dal DZ mnenje tako na njegovo zahtevo, kot tudi takrat, ko se je za to odločil sam, ne da bi DZ to zahteval. Obravnava mnenja je podrobneje urejena v Poslovniku DZ (293.–295. člen).
16O sporih o pristojnostih med DZ, predsednikom republike in vlado odloča US (deveta alinea 1. odst. 160. člena Ustave in 61. člen ZUstS).
17Slovenska ustava ne pozna instituta tako imenovanega protipodpisa (»Kontrasignature«). Po nemški ustavi morajo imeti vse odredbe in ukrepi zveznega predsednika za njihovo veljavnost protipodpis zveznega kanclerja ali pristojnega zveznega ministra. To ne velja za imenovanje in razrešitev samega zveznega kanclerja, za razpust Bundestaga v primeru izvolitve zveznega kanclerja z manjšino poslancev in za zahtevo zveznega predsednika, naj zvezni kancler ali minister opravlja take posle do imenovanja naslednika. Sopodpis je določen na primer po italijanski, avstrijski in češki ustavi. Z institutom protipodpisa naj bi bilo zagotovljeno enotno vodenje države. S tem je omogočeno, da za vse akte šefa države, ki potrebujejo sopodpis predsednika vlade ali ministra, prevzame odgovornost sopodpisnik. Menim, da institut protipodpisa v načelu ni nezdružljiv s splošno koncepcijo slovenske ustave, ampak ravno nasprotno, nobenega utemeljenega razloga ni videti za to, da ga ustava ni uvedla.
Literatura k členu:
Ribarič, Predsednik republike in človekove pravice, s. 687–693, Teorija in praksa, 7–8/1999;
glej tudi 102. člen.