Komentar Ustave Republike Slovenije
6Splošnost volilne pravice pomeni, da aktivna in pasivna volilna pravica nista omejeni s pogoji, ki izhajajo iz osebnih okoliščin posameznika, kot so verska opredelitev, spol, premoženje, svetovni nazor, poklic, izobrazba itd. (OdlUS V, 12,< [...]
7Enakost volilne pravice pomeni, da ima vsak volivec pravico oddati svoj glas in da mora glas vsakega volivca imeti enako težo na volilni izid (OdlUS V, 12, U-I-106/95, Ur. l. 14/96). Po prvotnem stališču US je to načelo v proporcionaln [...]
8Načelo enakosti pasivne volilne pravice zahteva, da imajo politične stranke ali druge politične skupine v boju za glasove volivcev enake konkurenčne možnosti glede določanja kandidatov, glede volilne kampanje, glede državnega financiranja in gled [...]
20Ustava ne določa posebnih omejitev volilne pravice. Splošna starostna omejitev je določena tako za aktivno kot za pasivno volilno pravico za vse državne organe enako. Glede na določbo 2. odst. 43. člena bi moral ustavodajalec, če bi hotel za po [...]
15Kot človekova pravica sta po tej določbi nedvomno varovani aktivna in pasivna volilna pravica v predstavniški organ države – to je po Ustavi DZ. Varstvo se razteza tudi na volitve v tiste državne organe, za katere Ustava zapoveduje splošne vol [...]
Volilna pravica je splošna in enaka.
Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.
Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.
Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.
12Zakon o volitvah predsednika republike (Ur. l. 39/92 – ZVPR) volilnega spora po izvedenih volitvah še vedno sploh ne ureja in so še vedno na mestu vsi pomisleki, na katere je bilo že opozorjeno v Komentarju 2002. ZVPEP ta vprašanja ureja enako k [...]
Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.
Zakon določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.
Državni zbor potrdi poslanske mandate. Proti odločitvi državnega zbora je v skladu z zakonom mogoča pritožba na ustavno sodišče.
6OdlUS VI, 137, U-I-220/97, Ur. l. 70/97: Tč. 9 in 12. Načelo enakosti volilne pravice ni kršeno, če so v zakonu (o volitvah Predsednika republike) predvidene alternativne možnosti pridobivanja podpore za kandidaturo na volitvah – npr. tako, [...]
7OdlUS VI, 139, U-I-251/97 z dne 29. 10. 1997: Tč 5. Izpodbijanje kandidatur za Predsednika republike je možno v postopku, ki ga ureja ZVDZ v določbah, ki se po ZVPR smiselno uporabljajo tudi za volitve Predsednika republike.
8OdlUS VI, 147, U-I-282/97 z dne 13. 11. 1997: Tč. 1, 2, 4 in 5. Odločitev o kandidaturi v volilnem postopku je odločitev o pasivni volilni pravici posameznika, zoper katero mora imeti v skladu z določbo 23. člena zagotovljeno sodno varstvo tis [...]
1Institucija Predsednika republike je po ustavi umeščena v parlamentarni sistem. Posebnost slovenske ustavne ureditve je, da na eni strani z neposrednim načinom volitev krepi položaj in vlogo Predsednika republike, na drugi strani pa mu na zelo restr [...]
2Predsednik republike je izvoljen za funkcijsko dobo petih let. Različna mandatna doba Predsednika republike in poslancev DZ naj prispeva k zagotavljanju kontinuitete delovanja države in h krepitvi politične stabilnosti. Odpoklic Predsednika republike [...]
3Volitve Predsednika republike ureja Zakon o volitvah predsednika republike – ZVPR (Ur. l. 39/92); ta zakon glede nekaterih vprašanj izrecno napotuje na Zakon o volitvah v DZ – ZVDZ, glede drugih vprašanj pa na smiselno uporabo ZVDZ. Pravico voliti [...]
Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.
Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov.
Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha šest mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja.
Za predsednika republike je lahko izvoljen le državljan Slovenije.
Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika.