Jadranka Sovdat, 2002

19Država je dolžna z zakonom urediti način uresničevanja volilne pravice, ker je to nujno zaradi same narave te pravice (2. odst. 15. člena). Ureditev, ki bi presegla način uresničevanja in ki bi pomenila že poseg v volilno pravico, ki ga ne bi določala že sama Ustava, je treba presojati po strogem testu sorazmernosti (omejitev je nujna v demokratični družbi, primerna za doseganje legitimnega cilja in sorazmerna v ožjem pomenu – 3. odst. 15. člena).

20Ustava ne določa posebnih omejitev volilne pravice. Splošna starostna omejitev je določena tako za aktivno kot za pasivno volilno pravico za vse državne organe enako. Glede na določbo 2. odst. 43. člena bi moral ustavodajalec, če bi hotel za posamezne funkcije (na primer pri pasivni volilni pravici za Predsednika republike) določiti višjo starostno mejo, to posebej zapisati. Prav tako Ustava ne vsebuje posebej primerov neizvoljivosti, ki jih srečamo v drugih ustavnih ureditvah in ki onemogočajo izvajanje pasivne volilne pravice osebam, ki opravljajo določeno javno funkcijo, ki bi lahko njenemu nosilcu omogočila večji vpliv na volilno telo kot drugim kandidatom. Takšne primere omejitev bi lahko določil zakonodajalec (na primer sodnikom in državnim tožilcem ali določenim visokim državnim uradnikom za kandidiranje za poslanca DZ), vendar bi bilo od primera do primera treba tehtati, ali gre za ustavno dopustno omejitev. V 2. odst. 82. člena je Ustava zakonskemu urejanju prepustila določitev primerov neizvoljivosti za poslansko funkcijo in primerov nezdružljivosti. Vendar je zakonodajalec ostal zgolj na primerih nezdružljivosti.

21Tudi nezdružljivost določenih funkcij s funkcijo poslanca je omejitev pasivne volilne pravice, vendar manjša od neizvoljivosti. Ta namreč omogoča kandidiranje, ob morebitni izvolitvi za poslanca pa mora ta odstopiti s prejšnje funkcije. Tretje možnosti, ki v času izvrševanja funkcije poslanca omogoča mirovanje prejšnje funkcije, ki ob prenehanju mandata ponovno oživi, pa sploh ni mogoče označiti za omejevanje pasivne volilne pravice. Takšna je npr. veljavna ureditev, ki sodnikom omogoča kandidiranje za poslanca, ob izvolitvi mirovanje sodniške funkcije in njeno oživitev po prenehanju poslanskega mandata. Ta ureditev favorizira pasivno volilno pravico za predstavniški dom, vendar je vprašanje, ali ne na škodo neodvisnosti sodstva.