Komentar Ustave Republike Slovenije
43Pri presoji Odloka o pokopališki dejavnosti Občine Moravče je US na predlagateljeve trditve, da je določba v nasprotju z določbo o verski enakopravnosti in da prekoračuje zakonsko pooblastilo, ker ureja le postopek in način pokopa za [...]
48»Drugi dve ravni verske svobode že pomenita manifestacijo notranjih osebnih odločitev navzven (t. i. forum externum). Prva od njiju pomeni pravico do svobodnega izpovedovanja vere. V tem smislu je svoboda vere posebna oblika splošne pravi [...]
49»Na ravni izpovedovanja in izvrševanja vere pozitivni vidik verske svobode pomeni, da lahko posameznik svoja verska prepričanja in druge religiozne opredelitve svobodno manifestira v zunanjem svetu. Zunanje manifestacije verskih prepričanj pa niso [...]
50Pozitivni vidik verske svobode je natančneje kakor v Ustavi opredeljen v omenjenih določbah Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, EKČP in MPDPP. … Pozitivna verska svoboda torej zagotavlja vsakršno (ustno ali pisno, zasebno ali javno) [...]
27Polje presoje je širše pri urejanju tistih vidikov izvrševanja vere, ki jih sicer posamezniki štejejo za izraz verskega prepričanja, vendar pa ne sodijo v ožji krog verskih obredov. Tako sodišče v prepovedi nošenja naglavne rute pritožnic ni [...]
28Veliki senat je v sodbi Leyla Şahin proti Turčiji – pritožnica je bila študentka na turški univerzi – pritrdil navedenim razlogom. Potem, ko je ponovil dotedanja stališča o pomenu svoboščin iz 9. člena in izpostavil vlog [...]
29Sodišče je zavzelo stališče, da je načelo sekularnosti poglavitni razlog sporne prepovedi, da je v tem okviru, v katerem se poučujejo in v praksi uporabljajo vrednote pluralizma, spoštovanja pravic drugih in predvsem enakosti ženskih in moški [...]
30Ker so bili v zadevi Ahmet Arslan in drugi proti Turčiji (23. 2. 2010) pritožniki posamezniki, ki v nobenem pogledu niso izvrševali pristojnosti države, ker so verska oblačila nosili na javnem kraju, dostopnem vsakomur, in ne v j [...]
3Umestitev določenega vidika svobode vere oz. druge opredelitve je pomembna zaradi presoje dopustnosti omejitev. Medtem ko notranjih premislekov in notranjih odločitev posameznika že po naravi stvari ni mogoče omejevati, omejitve človekovih pravic p [...]
5Nič manj zahtevna ni razmejitev med ravnanji, ki predstavljajo izpovedovanje vere, in ravnanji, ki predstavljajo izražanje vere. Odločba US U-I-92/07 ne daje opore za razlikovanje med obema oblikama. Med izraze verskega prepričanja prišteva tako mo [...]
22Svoboda vesti državi prepoveduje, da bi zaradi določene odločitve vesti posameznika privilegirala ali zapostavljala. Iz prakse Komisije pa izhaja, da 9. člen EKČP ne daje pravice do odklonitve izpolnjevanja splošnih pravnih dolžnosti zaradi ver [...]
15Nekatere vidike svobode vesti je država dolžna zagotoviti s svojim aktivnim ravnanjem. Država je dolžna omogočiti izvrševanje vere in drugih opredelitev, tj. zavarovati to ravnanje pred posegi tretjih. Zagotavljati mora strpnost med pripadniki r [...]
6Teorija govori o treh vidikih svobode vere: o svobodi oblikovati in imeti vero kot specialni obliki svobode misli, ki jo označujejo kot forum internum, o svobodi izpovedovanja (in razširjanja) vere kot specialni obliki svobode izražanja in o [...]
7Svoboda vere kot forum internum obsega pravico do pripadnosti ali nepripadnosti določeni veroizpovedi ali svetovnemu nazoru, pravico spremembe te pripadnosti in pravico svobodne izbire vere. Notranje odločitve za vero, drug svetovni nazor ali [...]
9Svoboda vesti ni več zagotovljena le v zasebnem, ampak tudi v javnem življenju. To pomeni, da so vera in druge opredelitve sestavni del javnega življenja oziroma družbe. Verski moment je relevanten in legitimen predvsem na področjih sociale, vzgoje [...]