Komentar Ustave Republike Slovenije
16Načelo pravne države je univerzalne narave. Uvršča se med vodilna in temeljna ustavna načela, zato je razsežnost njegovega učinkovanja zelo široka, saj posega na vsa področja pravnega urejanja oziroma na vsa področja delovanja države. Kot s [...]
3Med taka nepisana splošna ustavna načela, ki jih izvajamo iz drugih še splošnejših pravnih načel, ki so v Ustavi navedena, oz. iz splošno priznanih načel ustavnega varovanja svobodnega demokratičnega družbenega reda, štejemo vse tiste element [...]
1V literaturi je najti stališča, ki pravno državo in socialno državo opredeljujejo kot ustavno kategorijo in ne kot splošno ustavno načelo. Tako razlikovanje bi imelo smisel samo takrat, ko bi pri morebitni ustavnosodni presoji lahko uporabljali le [...]
2Ustava omogoča sklicevanje na pravno državo, na socialno državo in na načelo demokracije, kot na temeljna splošna ustavna načela. Pri tem se ravna po izkušnjah ustavnosodne presoje držav z demokratično ustavno ureditvijo, ki upoštevajo, da je [...]
15Zakonske norme morajo biti jasne, razumljive in nedvoumne. To velja še posebej za predpise, ki neposredno urejajo pravice in pravni položaj širokega kroga občanov. Predpis, iz katerega povprečen, tudi prava nevešč občan, ne more sam zanesljivo [...]
30Judikatura ESČP je sprejela stališče, da je pravica iz 1. odst. 6. člena EKČP lex specialis v razmerju do 13. člena. Če je Sodišče ugotovilo kršitev 1. odst. 6. člena, se ni ukvarjalo še z vprašanjem, ali je bil kršen (tudi) 13. [...]
16OdlUS V, 190, Up-155/95 z dne 5. 12. 1996: “10. Po določbi 1. odst. 23. člena ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom usta [...]
15Sodba ESČP, ki vsebuje dosedanja stališča o pravici do sojenja v razumnem času, hkrati pa nekoliko odstopa od dosedanjih stališč glede tega varstva, je sodba Kudla v. Poljska z dne 26. 10. 2000, Application No. 30210/96. Posebno [...]
2Sojenje brez nepotrebnega odlašanja je bistveni sestavni del pravice do sodnega varstva. Če namreč sodno varstvo pride prepozno, je prizadeta oseba v enakem položaju kot tedaj, ko sodnega varstva sploh nima. Da je o spornih razmerjih odločeno brez [...]
1Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je del pravice do sodnega varstva. Njen namen je zagotoviti učinkovitost sodnega varstva: prepozno sodno varstvo namreč lahko izniči njegove učinke. Podoben pojem – sojenje v razumnem roku – uporab [...]