e-KURS

9Primeri, v katerih se splošnoveljavna načela mednarodnega prava uporabijo kot merilo presoje, so odvisni od narave ureditve, ki se presoja; precej jih je usmerjenih izključno v urejanje odnosov med državami (obveznost mirnega reševanja sporov, nač [...]

15Kadar se vsebina določb mednarodne pogodbe ne prekriva z Ustavo oziroma Ustava ne vsebuje primerljive določbe ali pa je določba mednarodne pogodbe natančnejša, US presoja skladnost izpodbijane določbe neposredno glede na mednarodno pogodbo. Tovr [...]

9Primeri, v katerih se splošnoveljavna načela mednarodnega prava uporabijo kot merilo presoje, so odvisni od narave ureditve, ki se presoja; precej jih je usmerjenih izključno v urejanje odnosov med državami (obveznost mirnega reševanja sporov, nač [...]

2V zvezi s položajem splošnoveljavnih načel mednarodnega prava v notranjem pravu velja ob razlagi iz slovenske sodne prakse (sodba Vrhovnega sodišča II Ips 55/98), da so splošna načela mednarodnega prava del notranjega prava, če niso v nasprotju [...]

63Poleg navedenih – pretežno procesnih posebnosti – je v zvezi z navedenima mnenjema vredno opozoriti še na naslednja stališča, ki imajo splošen pomen:

• V zadevi OdlUS VI, 86 je US med drugim v izreku odgo [...]

Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.

Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo.

Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.

Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni.

Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.

Ustavno sodišče odloča:

• o skladnosti zakonov z ustavo;
• o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava;
• o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni;
• o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni;
• o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi;
• o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti;
• o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, in med samimi lokalnimi skupnostmi;
• o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi;
• o sporih o pristojnostih med državnim zborom, predsednikom republike in vlado;
• o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank;
• in o drugih zadevah, ki so mu naložene s to ustavo ali z zakoni.

Na predlog predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev državnega zbora izreka ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. Državni zbor je vezan na mnenje ustavnega sodišča.

Če zakon ne določa drugače, odloča ustavno sodišče o ustavni pritožbi le, če je bilo izčrpano pravno varstvo. O tem, ali ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo, odloči na podlagi meril in postopka, določenih z zakonom.