e-KURS

30US je na en vidik načela o ločitvi države in verskih skupnosti opozorilo v OdlUS II, 23, U-I-25/92, Ur. l. 13/93. Navedlo je: »Država in verske skupnosti so ločene. Bistveno za sistem ločitve je, da so cerkvene organizacije in ustanove [...]

34»11. Ustava konfesionalne dejavnosti v (javnih in koncesioniranih) šolah posebej ne ureja, kar pomeni, da je niti ne prepoveduje niti ne zapoveduje. V 7. členu vsebuje le splošno načelo o ločitvi države in verskih skupnosti, na podlagi katerega [...]

3512. Načeloma pa ob spoštovanju splošne zapovedi ločitve države in verskih skupnosti velja svoboda delovanja verskih skupnosti (2. odst. 7. člena), ki se navezuje na splošno načelo demokratičnosti države (1. člen) in ki prav tako izhaja iz s [...]

3617. V tem primeru je zakonodajalec posegel v pozitivni vidik svobode vere (1. odst. 41. člena) in pravico staršev iz 3. odst. 41. člena zaradi varstva negativnega vidika svobode vere drugih otrok in njihovih staršev (2. odst. 41. člena). Za doseg [...]

3718. Prav tako posegu v pozitivni vidik svobode vere ni mogoče odrekati primernosti, ker je z njim mogoče preprečiti prisilno soočenje nevernih oziroma drugače vernih posameznikov z vero, ki ji ne pripadajo. Ta poseg je tudi sorazmeren v ožjem po [...]

3819. Ni pa poseg v pozitivno svobodo vere in pravice staršev iz 3. odst. 41. člena sorazmeren v ožjem pomenu besede v delu, v katerem se nanaša na vrtce in šole s koncesijo zunaj opravljanja javne službe. Tu se namreč pridevnik javni ne nanaša [...]

3926. Opisano razlikovanje služi zagotovitvi svetovnonazorske nevtralnosti države in uresničitvi ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti (7. člen). Tako cilj (popolna preprečitev identifikacije države s katero od veroizpovedi) kot [...]

40(a) S tem, da je prepovedal opravljanje konfesionalne dejavnosti v prostorih vrtcev in šol s koncesijo tudi, kadar bi se te dejavnosti opravljale zunaj in ločeno od izvajanja javne službe, je zakonodajalec prekršil ustavne pravice ustanoviteljev i [...]

41(b) Zakonodajalec mora dovoliti (in je že ustrezno dovolil) opravljanje konfesionalne dejavnosti tudi v prostorih javnih vrtcev in šol, zunaj in ločeno od opravljanja javne službe, če za opravljanje konfesionalne dejavnosti v lok [...]

42(c) Zakonodajalec lahko po lastni presoji dovoli opravljanje konfesionalne dejavnosti v prostorih javnih vrtcev in šol zunaj in ločeno od opravljanja javne službe tudi ne glede na to, ali so izpolnjene posebne okoliščine iz prej� [...]

43(d) Kadar (če) zakonodajalec dovoli opravljanje konfesionalne dejavnosti v prostorih javnih vrtcev in šol, mora z ureditvijo zagotoviti spoštovanje določbe prvega stavka 2. odst. 7. člena (verske skupnosti so enakopravne).

45»1. Soglašam z odločitvijo, da je določba 72. člena ZOFVI v neskladju z Ustavo, če se nanaša na izvajanje konfesionalne dejavnosti v prostorih vrtcev in šol s koncesijo, v tistem delu, ki takšno dejavnost prepoveduje tudi zunaj opravljanja ja [...]

462. Odločba temelji najprej na ugotovitvi, da načelo ločitve države od verskih skupnosti prepoveduje, da bi bile verske vsebine del javnega pouka, to je del pouka v javni šoli ali del poučevanja v okviru javne službe šole, ki ji je država pode [...]

473. Podlago za zakonodajalčev poseg v te ustavne pravice predstavlja varstvo negativnega vidika svobode vesti: po 2. odst. 41. člena se nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega prepričanja. Teža teh dveh pravic, katerih pravilno ravnoves [...]

484. Merilo presoje oziroma ustavno zasledovani cilj, ki državo upravičuje, da v prostorih šol in vrtcev omejuje konfesionalno dejavnost, je torej tudi, če se nanaša na prostore javnih vrtcev in šol, po mojem stališču lahko le 2. odst. 41. člen [...]

495. Kako sem torej lahko soglašal z odločitvijo, da je poseg v koncesioniranih šolah ustavno nedopusten oziroma preglobok, enaka ureditev v javnih šolah pa da ni v neskladju z Ustavo? Po mojem stališču svoboda izpovedovanja vere in drugih opredel [...]

506. Pri prepovedi opravljanja konfesionalne dejavnosti v zasebnih šolah s koncesijo pa ne gre le za vprašanje, ali je zakonodajalec (z drugimi ukrepi) zagotovil pravico otrok in staršev iz 1. in 3. odst. 41. člena. Tu namreč prepoved uporabe prost [...]

51Možnost otrok in staršev, da se izobražujejo oziroma vzgajajo drugje v lokalni skupnosti, pa ne odpravi posega v pravico verske skupnosti, da s svobodnim delovanjem izpoveduje svojo vero. Tega posega tudi varovanje negativnega vidika svobode vere n [...]

52»V 19. točki obrazložitve ugotavlja US, da poznajo primerjalnopravna teorija, zakonodaja in praksa blažja sredstva za zagotovitev negativnega vidika svobode, kot so prepoved obveznega obiskovanja verskega pouka, organiziranje tega pouka pred ali p [...]

53V svojih odločitvah OdlUS II, 23, OdlUS V, 174, OdlUS VI, 69, OdlUS VII, 190 se je US omejilo na posamezne segmente iz razmerja med državo in verskimi skupnostmi. Iz teh odločitev je moč razbrati nevtralno opred [...]

17Pojem laične države je mogoče razumeti v formalnem ali materialnem smislu. V prvem pomeni, da v državi ni državne cerkve. Tako v formalnem smislu v Evropi niso laične države Velika Britanija, skandinavske države in države z državno [...]

18Svoboda religije in radikalna ločitev države in cerkve se v določenem smislu izključujeta. Razvoj načela o laičnosti države in o ločitvi države in religije ob uveljavitvi svobode religije v Franciji je pomembno vplival na sodobno evropsko dok [...]

19Modeli razmerij med religijo in državo lahko vsebujejo tudi elemente neobčutljivosti ali sovražnosti do religije. Pri prvih gre za primere, ko normodajalec enostavno spregleda religiozne vidike vprašanj, ki jih ureja, ne da bi to tudi hotel. V tak [...]

20Najbolj skrajno je bila ločitev države in verskih skupnosti izvedena v nekdanjih socialističnih evropskih državah. Izhajale so iz znanstveno utemeljene marksistično-leninistične ideologije, ki naj bi bila edina sposobna za spoznanje resnice. Zav [...]

21Današnje razumevanje vloge cerkve in odnosa država/cerkev v Evropi izhaja iz sprejemanja države kot svobodne demokratične družbene ureditve in spoznanja, da medsebojno spoštovanje in podpora svobodni cerkvi v dejanski laični državi lahko prisp [...]

22Načela sobivanja države in cerkve, kot so na splošno sprejeta v Evropi, temeljijo na medsebojnem spoštovanju in priznavanju pravice cerkve, da opravlja svojo versko in moralno poslanstvo, upoštevaje lastna pravila notranje organiziranosti. Cerkev [...]

23Kot pravica pozitivne narave zagotavlja svobodo prepričanja ali svetovnega nazora v družbenem in političnem procesu, v katerem različne nazorske opredelitve v demokratičnem procesu stalne duhovne izmenjave med seboj srečujočimi se družbenimi s [...]

24Odkar se je v svobodnih demokratičnih družbenih ureditvah moderne Evrope zasidralo prepričanje, da religiozne zadeve ne sodijo v državno okrilje, mora biti država v pogledu religije in svetovnonazorsko nevtralna. S tem splošnoveljavnim prepriča [...]

25Kako potemtakem v krogu evropskih demokracij definirati razmerje med državo in cerkvijo v dobi moderne svobode religije. Nevtralnost države do religije pomeni, da se država, potem ko se je odvezala raznih religioznih funkcij in položajev, nič ve� [...]

26Religiozno in svetovnonazorsko nevtralna država je nepristranska, religije in drugih svetovnih nazorov ne podpira in jih tudi ne ovira. Država ne sme niti učiti niti zavračati nobene posamične filozofije, ideologije ali morale. Ne sme niti vzpodb [...]

27Moderna svobodna demokratična državna ureditev vzpostavlja kot temeljno človekovo pravico njegovo svobodo. To pomeni, da tudi na vprašanja o pravem prepričanju in pogledu na svet kot eni najglobljih človekovih odločitev država sploh več ne od [...]

28Pred dvesto leti je zahteva, naj država zagotovi čim večjo svobodo posameznikov, pomenila, da se mora umakniti iz vseh področij družbenega življenja. Dandanes je servisna funkcija države, s katero država nudi ljudem raznovrstne nematerialne pa [...]

13Upravičenci do spoštovanja ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti so tako država na eni strani, kakor tudi verske skupnosti na drugi strani. Dejanski in posledično pravni interes za uveljavljanje načela ločitve države in verski [...]

4a) Osnovno načelo ločitve države in verskih skupnosti oz. načelo laične države je njena nevtralnost do vseh ver in prepričanj, tudi do ateizma, ki je bil v Sloveniji skoraj pol stoletja privilegirano in zlasti v šolah vzpodbuja [...]

5Ustava ločitev zgolj načelno predpisuje, doktrina pa je v Sloveniji še v povojih. Z izjemo vključitve Teološke fakultete v javno univerzo v Ljubljani se v praksi – tudi pod vplivom pojmovanja iz nekdanjega političnega sistema – izvaja relativn [...]

1Ustava v splošnih določbah posveča 7. člen ureditvi razmerja države do verskih skupnosti. Verske skupnosti so organizirane skupine verujočih ljudi, najbolj običajno v obliki cerkve. Pravni položaj verskih skupnosti temelji na načelu ločitv [...]