e-KURS

7US v svojih odločitvah poudarja, da 8. člen »na načelni ravni opredeljuje odnos med mednarodnim pravom in pravnim redom Republike Slovenije« (OdlUS XI, 204, U-I-274/02 z dne 3. 10. 2002, podobno npr. OdlUS X, 179, U-I-245/00, Ur. [...]

13Pri neposredno uporabljivih določbah mednarodnih pogodb se zastavlja vprašanje prednosti uporabe v sodnih postopkih, če pride do kolizije pogodbene in zakonske določbe. Iz zgoraj navedene tč. 14 OdlUS XII, 39, izhaja, da se relevantne za [...]

7US v svojih odločitvah poudarja, da 8. člen »na načelni ravni opredeljuje odnos med mednarodnim pravom in pravnim redom Republike Slovenije« (OdlUS XI, 204, U-I-274/02 z dne 3. 10. 2002, podobno npr. OdlUS X, 179, U-I-245/00, Ur. [...]

13Pri neposredno uporabljivih določbah mednarodnih pogodb se zastavlja vprašanje prednosti uporabe v sodnih postopkih, če pride do kolizije pogodbene in zakonske določbe. Iz zgoraj navedene tč. 14 OdlUS XII, 39, izhaja, da se relevantne za [...]

1Osmi člen je ustavni temelj odnosa med mednarodnim pravnim redom in pravnim redom Republike Slovenije. V prvem odstavku določa načelni položaj splošnoveljavnih načel mednarodnega prava in mednarodnih pogodb v hierarhiji slovenskega pravnega reda, [...]

1DZ je predstavniško telo državljanov, ki sprejema najpomembnejše družbene odločitve. Odločitve praviloma sprejema v obliki splošnih pravnih aktov. Vsebina splošnih pravnih aktov so pravna pravila, ki določajo, kako naj se pravni subjekti vedejo [...]

Za izvedbo te ustave in za zagotovitev prehoda k uporabi določb te ustave se sprejme ustavni zakon.

Ustavni zakon se sprejme z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev v vseh zborih Skupščine Republike Slovenije.

1DZ je predstavniško telo državljanov, ki sprejema najpomembnejše družbene odločitve. Odločitve praviloma sprejema v obliki splošnih pravnih aktov. Vsebina splošnih pravnih aktov so pravna pravila, ki določajo, kako naj se pravni subjekti vedejo [...]

1V Ustavi VII. poglavje obravnava ustavnost in zakonitost. Kot skupni pojem za ustavnost in zakonitost teorija uporablja tudi pojem zakonitosti v širšem smislu oz. njen sinonim pravna pravilnost, ki izvira iz razumevanja načela pravne države (2. čle [...]

2Pravna pravilnost pomeni skladnost vsake pravne norme, pravnega akta ali delovanja s pravnim redom v celoti. Takšno pojmovanje pravne pravilnosti torej zajema najprej razmerja med vsemi pravnimi normami, ki tvorijo določen pozitivni pravni sistem. Dal [...]

3Izraz ustavnost se nanaša na manjši del omenjenih razmerij. US ga uporablja za presojo skladnosti zakonskih in drugih pravnih norm z ustavnimi normami in za presojo skladnosti zakonov in drugih pravnih aktov z ustavo. Zakoni, podzakonski predpisi in d [...]

4V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo pomeni zakonitost (v t. i. ožjem smislu) skladnost pravnih norm nižje veljave z normami, ki so izražene v zakonu, in skladnost pravnih aktov nižje veljave z zakoni.

6Poslovnik DZ ima po stališču US (U-I-104/01) v hierarhiji pravnih aktov položaj zakona, čeprav formalno ni zakon. Odlok DZ takega položaja ne more imeti, kajti o pravicah in obveznostih državljanov in drugih oseb sme DZ v skladu s 87. čl [...]

7Abstraktni upravni akti, ki jih ustava imenuje podzakonski predpisi in drugi splošni akti, morajo biti v skladu tako z ustavo kot tudi z zakoni (3. odst. 153. člena) in ne samo s tistimi veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih [...]

8S podzakonskimi predpisi so mišljeni abstraktni oz. splošni pravni akti, ki jih izdajo vlada in upravni organi (v literaturi zanje uporabljena poimenovanja so različna, npr. abstraktni upravni akti, upravni predpisi, podzakonski akti, predpisi izvrš [...]

9Za podzakonske predpise Zakon o vladi RS – ZVla v 26. členu navaja uredbo in odlok Vlade kot o obliki podzakonskih predpisov vlade. Po ustaljeni ustavnosodni presoji pa US med tovrstne vladne podzakonske predpise šteje tudi druge pravne akte vlade, [...]

10Zakon o upravi – ZUpr kot podzakonske akte, ki jih imenuje upravne predpise, s katerimi uprava izvršuje zakone, druge predpise in akte DZ, kakor tudi predpise in druge akte Vlade, navaja pravilnike, odredbe in navodila. O izvrševanju zakona lahko [...]

11Pravilniki kot podzakonski predpisi se sprejemajo za izvrševanje zakona. Zato so na zakon vezani tako, da v vsebinskem smislu ne smejo določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali [...]

12Poleg državnih organov izdajajo splošne in posamične akte, tudi lokalne skupnosti in druge organizacije z javnim pooblastilom. Splošni akti lokalnih skupnosti in drugih organizacij z javnim pooblastilom (npr. Zavod za pokojninsko zavarovanje, Zavo [...]

13Načelo zakonitosti delovanja organov lokalnih skupnosti nima enake vsebine kot načelo zakonitosti delovanja izvršilne veje oblasti. Načelo zakonitosti delovanja občine na področju normativnega delovanja pomeni, da občinski predpisi, ki urejajo [...]

14Splošno pravilo, ki ga je treba postaviti kot vsebinsko razmerje med zakoni in abstraktnimi upravnimi akti, se izraža v zahtevi, naj zakoni vsebujejo izvirne (originarne) pravne norme, abstraktni upravni akti pa abstraktne upravne norme odv [...]

15Za razmerje med izvirnimi in izvedenimi pravnimi normami velja, da mora vsaka odvisna pravna norma imeti glede vsake svoje pravne sestavine izrecni pravni vir v originarni pravni normi (se pravi v zakonu). To velja tako glede strukturalnih značilnost [...]

16V vsebinskem pogledu pomeni ta zahteva, da sme odvisna norma (torej upravni predpis) obravnavati samo tista vprašanja, ki jih v njihovih temeljnih značilnostih obravnava že ustrezna izvirna norma.

17

17Upravni predpis v vsebinskem pogledu ne sme izražati ničesar, kar ne bi imelo izrecnega temelja v zakonu. Posebej poudarjamo, da ne gre samo za to, da ima upravni predpis temelj v zakonu, ampak mora zakon tudi izvrševati. To je pravno gledišče. V [...]

18Za razmejitev med izvirnimi in abstraktnimi upravnimi normami v materialnem pogledu postavlja pravna doktrina (Godec–1993, s. 217) tele vsebinske kriterije:

19a) Norma, ki ureja [...]

19a) Norma, ki ureja poprej pravno še neurejena razmerja ali ki pomeni novo urejanje razmerij, je izvirna norma. Vsaka druga norma v isti stvari pa je odvisna.

20b) Izvirna je vsaka norma, ki na izv [...]

20b) Izvirna je vsaka norma, ki na izviren in načelen način postavlja naloge države. Odvisna pa je tista norma, ki pomeni skrb za uresničevanje že postavljenih nalog.

21c) Odvisna je tista norma [...]

21c) Odvisna je tista norma, ki je ustvarjena kot sredstvo za dosego cilja, ki ga vsebuje neka druga pravna norma.

22Konkretni pravni akti (Ustava jih v 4. odst. 153. člena imenuje posa [...]

22Konkretni pravni akti (Ustava jih v 4. odst. 153. člena imenuje posamični akti) in (realna) dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonit [...]

23Izraz »zakoniti predpis« iz 4. odst. 153. člena je treba razlagati restriktivno. Zakoniti predpis, ki nima oblike zakona, je npr. uredba z zakonsko močjo (108. člen), mednarodna pogodba, ki jo je ratificirala Vlada, ali v primeru vključ [...]

Za izvedbo te ustave in za zagotovitev prehoda k uporabi določb te ustave se sprejme ustavni zakon.

Ustavni zakon se sprejme z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev v vseh zborih Skupščine Republike Slovenije.