e-KURS

1Ta ustavna določba ureja poklicno (materialno) in nepoklicno (procesno) poslansko imuniteto. Poslansko imuniteto podrobneje urejata Zakon o poslancih – ZPos ( 9., 21. in 22. člen) in Poslovnih DZ – PoDZ (33. do 42. člen).

9Procesna imuniteta (imuniteta nedotakljivosti) pomeni za poslanca jamstvo, da brez dovoljenja DZ ne more biti priprt, niti ne more biti zoper njega sprožen kazenski postopek. Zagotavljala naj bi zlasti nemoteno delo poslanca in s tem predstavniškega t [...]

10Ustava ureja to imuniteto v drugem in tretjem odstavku 83. člena, ZPos v 22. členu  v celoti povzema ustavno določbo in jo dopolnjuje s procesno določbo o odločanju DZ o imuniteti, novi PoDZ-1 iz leta 2002 pa jo razčlenjuje v členih 203 do 210 [...]

11Predmet procesne imunitete poslanca sta pripor in kazenski postopek. Ustava v 20. členu določa, da sme sodišče odrediti pripor zoper osebo, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje in kadar je to neogibno potrebno za potek ka [...]

12Ustavne določbe o imuniteti je PoDZ-1 v primerjavi s prejšnjim nekoliko drugače razčlenil (203. do 210. člen). Novost je zlasti v uvedbi meril, ki jih mora v imunitetnem postopku upoštevati DZ oziroma njegova mandatno-volilna komisija. Ta izhaja [...]

13Dovoljenje DZ je potrebno a) za odreditev pripora poslanca, ne glede na to, ali se poslanec sklicuje na imuniteto ali ne, in b) za začetek kazenskega postopka proti poslancu, ki se sklicuje  na imuniteto. Predhodno dovoljenje DZ pa ni potrebno a) za [...]

14Pri obravnavanju zahteve ali obvestila pristojnega državnega organa morata mandatno-volilna komisija in DZ presoditi, ali je priznanje imunitete nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije (205. člen PoDZ-1). Praviloma se šteje, da je priznanj [...]

15Posebnost naše ustavne ureditve je pravica poslanca, da se na imuniteto ne sklicuje oziroma jo suspendira do odločitve DZ. Ta pravica vsebuje elemente subjektivne pravice poslanca. Za prevladujočo pravno teorijo in doktrino imuniteta ni vzpostavlje [...]

16Procesnopravno pomeni obstoj imunitete procesno oviro, ki preprečuje izvedbo (začetek, nadaljevanje in dokončanje) kazenskega postopka. PoDZ-1 in ZKP (136. člen) izrecno ne določata organa, ki mora to procesno oviro odstraniti oziroma DZ poslati [...]

17O imuniteti poslanca odloči DZ s sklepom. V primeru zahteve pristojnega državnega organa za dovolitev pripora ali za začetek kazenskega postopka lahko DZ s sklepom  tega dovoli ali ne (ne prizna ali prizna imuniteto), v primeru obvestila o priporu [...]

18Priznanje imunitete ima za posledico, da se v času trajanja mandatne dobe ne more zoper poslanca začeti oziroma nadaljevati kazenski postopek. V času trajanja tega mandata se zastaranje kazenskega pregona pretrga – v tem času relativni zastaraln [...]

19Procesno imuniteto imajo na podlagi Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah EU tudi poslanci v Evropskem parlamentu. Protokol v 9. členu določa, da uživajo poslanci med zasedanjem Evropskega parlamenta na ozemlju svoje države imunitete, ki [...]

20 Do ustavne ureditve procesne imunitete je teorija in praksa kritična. Primerjava ustavne ureditve procesne imunitete v državah članicah EU nedvoumno pokaže, da je naša ureditev v vrsti elementov specifična in bistveno bolj ekstenzivno določena [...]

1Materialno imuniteto (imuniteta neodgovornosti, indemniteta, tudi svoboda izražanja) ureja Ustava v prvem odstavku 83. člena. To določbo povzema ZPos v 21. členu , PoDZ pa o tem nima določb. Določena je glede na vrsto oziroma obseg odgovornosti in [...]

2Iz besedila prvega odstavka 83. člena izhaja, da je imuniteta izrecno omejena na varstvo pred kazensko odgovornostjo. Kazenska odgovornost se na podlagi KZ-1 uveljavi zoper osebo s sodbo sodišča, s katero se ji očita, da je kriva za storitev ali opu [...]

3Predmet materialne imunitete sta mnenje in glas, ne pa tudi druga dejanja. Medtem ko je opredelitev pojma glasu oziroma glasovanja poslanca bolj ali manj jasna, v teoriji in praksi ni enotnega stališča o vsebini pojma mnenje. Nekateri ga razlagajo ši [...]

4Glede poslančeve kazenske neodgovornosti za izražanje mnenja na sejah DZ ali njegovih delovnih teles je US poudarilo (OdlUS XIII, 86, Up-462/02, Ur. l. 120/04), da mora svoboda govora (39. člen) poslanca, kot izvoljenega predstavnika ljudstv [...]

5Vendar pa to ne pomeni, da svoboda govora (izražanja) poslanca ni z ničimer omejena. US pri tem poudarja (OdlUS XIII, 86, Up-462/02, Ur. l. 120/04), da tudi če gre za poslančev političen govor (v širšem smislu), je treba upoštevati dolo [...]

6Čeprav Ustava izrecno ne izključuje iz imunitetnega varstva posameznih oblik mnenja oziroma govora (najpogosteje so v drugih ureditvah izključena kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve ipd.), prevladuje stališče, da je mater [...]

7Kazenska odgovornost za mnenje ali glas je izključena samo v primeru, če ga je poslanec izrekel na sejah DZ ali njegovih delovnih teles. S tem je zajeto varstvo parlamentarne politične razprave v javnem interesu. Svobodna razprava in odločanje v par [...]

8Doslej je bilo vloženih pet predlogov za spremembo prvega odstavka 83. člena. Z izjemo enega, ki je predvideval odpravo instituta poslanske imunitete, so drugi bolj ali manj posegali v določbe o obsegu  in veljavnosti materialne imunitete. Zadnji pr [...]

Poslanec državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles.

Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let.

Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka.

Poslanec državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles.

Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let.

Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka.