e-KURS

24Glede na to, da gre za vrednostno odprt pravno nedoločen pojem, je težko napovedati, kakšna bo ustavnosodna in zakonodajna praksa na tem področju – katere namene bo zakonodajalec štel kot (in abstracto) zadostni pogoj za razla [...]

25Najprej poglejmo, kateri abstraktni razlastitveni nameni sploh pridejo v poštev kot konkretizacija pojma javna korist. Ti nameni so zlasti:

• gradnja ali prevzem grajenega javnega dobra (nepremičnin v splošni uporabi),
• gradnja, [...]

26Nameni niso nanizani po naključju, temveč v vrstnem redu od tistih, ki predstavljajo očitnejši javni interes, do tistih, ki so za javni interes manj “težki”. Kot rečeno: težko je napovedati, kako daleč bo v posameznih obdobjih šel zakonod [...]

27Največ dilem bo verjetno v teoriji in ustavnosodni presoji povzročal namen iz desete alinee, ki pa je povezan tudi z namenom iz enajste alinee. Zastavlja se vprašanje, ali je uresničitev planskih (urbanističnih) odločitev dovolj tehten javni int [...]

28V primerjalnem pravu med razlastitvenimi nameni najdemo “izvršitev gradbenega namena” (85. člen nemškega zveznega gradbenega zakonika), v francoskem pravu celo ustvarjanje zemljiških rezerv (réserves foncieres). V slovenskem pravu se [...]

29Lastniki stavb na zemljiščih iz odloka so obdržali pravico uporabe na zemljišču, dokler je stala stavba – razen če je bilo treba stavbo po prostorskem izvedbenem načrtu odstraniti. Pri nepozidanih zemljiščih pa so lahko prejšni la [...]

30Dne 23. aprila 1992 je US z OdlUS, I, 28, U-I-105/91, Ur. l. 24/92 razveljavilo celotno poglavje Zakona o stavbnih zemljiščih, ki je urejalo pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino (členi 9 do 28). Odločilo je tudi, da ima o [...]

31Strokovnjaki urbanisti se zavzemajo za to, da bi se razlastitev kot instrument urbanistične politike vrnila v pravni red. V raziskavi Urbanističnega inštituta RS z naslovom “Zemljiška politika kot instrument izvajanja prostorskih planov” je za [...]

32Obstajajo torej mnenja (zlasti med strokovnjaki na področju urbanističnega planiranja), da bi moral pravni red na abstraktni ravni omogočati, da planski interes (npr. načrtovana širitev naselja) izpodrine lastninsko pravico na zemljišču. Takšn [...]

33V primerjalnem pravu so definicije ustavnega pojma javne koristi v glavnem negativne; sodišča iščejo namene, ki ne ustrezajo temu pojmu. Tudi v slovenskem pravu velja, da ne more biti dopustna razlastitev za zadovoljitev zasebnega interesa. Poleg [...]

34Prepovedana je tudi razlastitev zaradi prerazporeditve družbenega bogastva. Socialna funkcija lastnine se zagotavlja z urejanjem načina uživanja lastnine, načela socialne države pa tudi preko mehanizmov javnih financ.

36Čeprav se je zakonodajalec v prvi fazi poustavnega urejanja razlastitve odločil za restriktiven pristop, pa ni odveč zastaviti vprašanje, kako daleč bi lahko segel pri določanju razlastitvenih namenov. Temeljno vprašanje je, ali je izvršitev g [...]

37Ali bi bila torej zakonska ureditev, ki bi dopuščala razlastitev kot instrument zemljiške politike, skladna z Ustavo? Primerjalnopravne izkušnje govorijo v prid zadržani ustavni presoji abstraktnih razlastitvenih namenov oziroma dopustitvi relati [...]