e-KURS

1V 112. členu Ustava ureja imenovanje ministrov na način, ki je za parlamentarni sistem neobičajen. V primerjalnih sistemih ministre imenuje šef države na predlog predsednika vlade, pri čemer je v skladu z ustavnimi običaji (Velika Britanija) ozir [...]

2V našem sistemu imenuje ministre DZ, s čimer se vzpostavlja neposredna vez odgovornosti med DZ in ministrom. Predsednik Vlade predlaga kandidate za ministre, kar pomeni, da jih DZ ne more imenovati mimo njegove volje. Na ta način je kljub posebnosti [...]

3Imenovanje ministrov v DZ otežuje postopek oblikovanja Vlade, za katerega prvo fazo (izvolitev Predsednika republike) lahko rečemo, da je urejena tako, da minimizira možnost razpusta DZ in predčasnih volitev. Določba 112. člena lahko privede do te [...]

4Ustava ne ureja vprašanja, kako predsednik Vlade predlaga kandidate za ministre in kako DZ o njih glasuje (ali o vsakem posebej ali o listi). Prav tako Ustava ne določa, ali se lahko glasovanje o kandidatih ponovi, in če se, kolikokrat se. Ta vpraša [...]

5Iz dejstva, da Ustava glede imenovanja in odgovornosti postavlja neposredno vez med DZ in posameznimi ministri, je mogoče sklepati, da lahko načeloma deluje le Vlada, v katero so imenovani ministri za vsa področja, ki jih določa ZVla, oziroma da na� [...]

6Nedvomno pa Ustava ne dopušča zakonske ureditve, po kateri bi lahko začela delovati Vlada, ki bi imela poleg predsednika Vlade tako majhno število ministrov, da ne bi mogla učinkovito opravljati izvršilne funkcije. V primeru odstopa večjega štev [...]

7Poslovnik DZ ureja postopek imenovanja ministrov (262.–266. člen) tako, da omogoča večkratno glasovanje in s tem olajšuje ovire pri oblikovanju vlade. Predsednik vlade predlaga kandidate za ministre na listi, o kateri DZ glasuje kot o cel [...]

8Ob za parlamentarni sistem nenavadnem postopku imenovanja ministrov se lahko zgodi, da Vlada tudi dalj časa po izvolitvi predsednika Vlade ne prične delovati. Ustava ne ureja izrecno vprašanja, kakšen je izhod iz takšnega položaja. ZVla za primer, [...]

9V 2. odst. 112. člen ureja t. i. »hearing« – predstavitev kandidata za ministra pristojni komisiji DZ. Pojem »komisija« je treba razlagati širše, kot delovno telo (tudi npr. odbor). Kandidat za ministra mora pri predstavitvi d [...]

10Kandidat za ministra se predstavi in odgovarja na vprašanja v okviru delovnega področja, ki ga zakon določa za resor, ki naj bi ga prevzel. Ime ministrstva in ministrske funkcije (minister za okolje in prostor, minister za notranje zadeve) ni bistv [...]

11V primeru bistvene spremembe delovnega področja ministrova funkcija preneha, saj se prekine vez, ki jo Ustava z določbami o imenovanju, predstavitvi in politični odgovornosti ministra postavlja med DZ in ministrom; seveda lahko predsednik Vlade min [...]

12V primeru, da se ob imenovanju že predvidevajo spremembe delovnih področij, lahko predsednik Vlade DZ na to opozori, kandidat za ministra pa se predstavi tudi za razširjeni del delovnega področja. Takšno ravnanje vpliva na obseg dopustnih kasnej� [...]

14Vlada RS je DZ posredovala Predlog ustavnega zakona o spremembah in dopolnitvah Ustave (Predlog ustavnega zakona je objavljen v Poročevalcu 69/2001, s. 3 in nasl.), v katerem predlaga spremembo 1. odst. 112. člena, in sicer tako, da naj bi ministre [...]