e-KURS

45V nemški pravni teoriji je mogoče najti različne izraze za vrnitev razlaščene pravice: povratna razlastitev (Rückenteignung), odprava razlastitve (deekspropriacija), pravica do ponovne pridobitve (Rückerwerbsrecht) itd. Izraz [...]

46Vprašanje je, ali pravica do odprave razlastitve izhaja iz samega ustavnega jamstva lastnine oziroma iz 33., 67. in 69. člena. V nemškem pravu je dolgo časa prevladovalo stališče, da Grundgesetz – GG takšne pravice ne daje. Leta 1967 je zvezn [...]

47Stališče upravnega sodišča je temeljilo na zmotni premisi. Sodišče je sklepalo takole: razlastitev je dopustna le na podlagi izrecne zakonske določbe. Če za “povratno razlastitev” (Rückenteignung) takšne podlage ni, je poseg v l [...]

48Šele leta 1974 je s sodbo nemškega zveznega ustavnega sodišča (BVerfG, 38, 175) prodrlo spoznanje, da pravica do odprave razlastitve izhaja iz ustavnega varstva lastnine. Sodišče se je postavilo na stališče, da iz ustavnih določb o jamstvu la [...]

49Podobno stališče najdemo tudi v avstrijski pravni teoriji in presoji tamkajšnjega ustavnega sodišča. Pravica do povrnitve stvari oziroma pravice ima ustavnopravni značaj, saj je “pravica do povrnitve v primeru, da se razlastitveni namen ne ure [...]

50Po logiki, ki jo zasledimo v primerjalnem pravu, lahko razmišljamo tudi pri razlagi 69. člena. Odprava razlastitve je logična posledica dejstva, da po razlastitvi odpade temeljna predpostavka razlastitve: javna korist. Razlastitev je dopustna le za [...]

51Pravice do vrnitve razlaščenega oziroma do odprave razlastitve ni mogoče uveljavljati neposredno na podlagi Ustave[1]. Menim, da te pravice ni mogoče vzpostaviti brez izrecne zakonske podlage. Primerno bi bilo, [...]

52Zakon mora omogočiti razlaščencu, da zahteva vrnitev razlaščene stvari (oziroma pravice), če v določenem roku ni bila uporabljena za namen, zaradi katerega je prišlo do razlastitve, oziroma že prej, če se izkaže, da ta namen sploh ne bo ure [...]

53Odločanje o pravici do vrnitve ne posega v pravnomočno odločbo o razlastitvi. Ne gre za izredno pravno sredstvo, temveč za odločanje o novi zadevi. V postopku odločanja o vrnitvi se ne odloča o isti stvari (idem) kot pri odločanju o r [...]

54Iz prikazanega izhaja, da ima odprava razlastitve dve podlagi: prenehanje namena in prenehanje nujnosti. V slednjem primeru se lahko zastavi vprašanje, ali bi bil lahko razlaščenec ugovarjal zaradi neobstoja nujnosti razlastitve že v razlastitvene [...]