Barbara Kresal, 2011

48Z odločbo U-I-159/07 z dne 10. 6. 2010, Ur. l. 51/10 je US razveljavilo ureditev v ZZZPB, po kateri je pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost mirovala zaradi prejemanja nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (poseg v pravico do socialne varnosti, ki ni sorazmeren v ožjem smislu) oziroma zaradi upravičenosti do odpravnine v znesku, določenim s kolektivno pogodbo (izvotlitev pravice do sindikalne svobode, ne pa kršitev 50. člena): »18. Glede na navedeno pomeni zakonska ureditev posameznih pravic iz socialnih zavarovanj in določitev pogojev za pridobitev in uresničevanje teh pravic praviloma le določitev načina uresničevanja človekove pravice do socialne varnosti in ne posega v to pravico. Pri tem ni izključeno, da je med takšne določbe mogoče uvrstiti tudi določbe o mirovanju pravice do nadomestila za brezposelnost zaradi prejemanja določenih dohodkov na temelju prejšnje zaposlitve. Vendar pa lahko velja to le pod pogojem, da je pretežni namen takšnih dohodkov enak namenu, ki ga ima sicer denarno nadomestilo za brezposelnost (nadomeščanje izpadlega dohodka ob izgubi zaposlitve). Zgolj v takšnih primerih je namreč mogoče šteti, da je socialna varnost posameznika ob nastopu socialnega primera zagotovljena kljub mirovanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost. Vlogo nadomestila za brezposelnost v takšnih primerih sicer prevzame druga denarna dajatev, ki pa je izplačana za isti namen. Hkratno izplačilo obeh prejemkov bi lahko pomenilo podvajanje pravic. Mirovanje v takšnem primeru zato ne pomeni posega v pravico do socialne varnosti. [3] Če so dohodki iz dela, ki povzročijo mirovanje pravice do nadomestila za brezposelnost, izplačani za kakšen pretežno drug namen, pa socialna varnost za primer brezposelnosti zavarovancu z izplačilom takšnega prejemka ni zagotovljena. Zato je treba mirovanje pravice do nadomestila za brezposelnost v takšnih primerih opredeliti kot poseg v to človekovo pravico.

19. … Temeljni namen pravice do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule je torej v zagotovitvi odmene zaradi obveznosti delavca, da se vzdrži konkurenčne dejavnosti, ki se odraža v začasni omejitvi njegovih ustavnih pravic (glej tudi odločbo US OdlUS XII, 76, U-I-51/90 z dne 14. 5. 1992, Ur. l. 29/92). Kot takšno to nadomestilo ne pomeni prejemka, ki bi bil izplačan za isti namen kot denarno nadomestilo za brezposelnost. Zato pomeni ureditev o mirovanju pravice do nadomestila za brezposelnost zaradi prejemanja nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule poseg v pravico do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena. …

21. … Nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule je namreč dohodek, izplačan za povsem drug namen kot denarno nadomestilo za brezposelnost. Ena izmed temeljnih značilnosti sistemov socialnih zavarovanj pa je, da temeljijo pravice v teh sistemih na predpostavljeni (anticipirani) potrebi po dajatvi ob nastanku socialnega primera in kot takšne niso odvisne od dohodkovnega ali premoženjskega stanja upravičenca ali njegovih družinskih članov.[6] Zakonodajalec ni pojasnil, zakaj je od te temeljne lastnosti sistemov socialnih zavarovanj odstopil prav v primerih prejemanja nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Glede na navedeno je druga alineja tretjega odstavka 33. člena ZZZPB v neskladju s pravico do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena. Kot takšno jo je US razveljavilo.

22. … Kot mogoča oblika varstva dohodka v primeru prenehanja delovnega razmerja bi torej odpravnina v določenem obsegu lahko nadomestila tudi pravico do denarnega nadomestila iz obveznega zavarovanja za brezposelnost. [7] Zato mirovanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost zaradi upravičenosti do odpravnine samo po sebi še ne pomeni posega v pravico do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena. …«

49U-I-78/04 z dne 7. 7. 2005: »4. … Posebne človekove pravice na področju socialne varnosti, kamor sodijo tudi pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, se torej uresničujejo na podlagi zakonov, ki določijo krog upravičencev, vrsto in obseg upravičenj, pogoje za pridobitev in način uresničevanja pravic. Pogoje za pridobitev pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti določa ZZZPB (17. a, 18., 19. a, 19. b člen), delno pa tudi izpodbijana določba ZDR. Iz navedenih določb je razvidno, da je plačevanje prispevka le eden od pogojev za pridobitev pravic iz zavarovanja. Zato zavarovanci samo s plačevanjem prispevka še ne pridobijo pravic iz tega zavarovanja, temveč morajo izpolnjevati vse pogoje. Glede na navedeno je očitno neutemeljen očitek, da izpodbijana ureditev pomeni poseg v pridobljene pravice.«

50Up-799/03 z dne 18. 10. 2004: »Neutemeljen je tudi očitek pritožnika o kršitvi pravice do socialne varnosti, ki jo zagotavlja 50. člen. Stališče sodišč, po katerem delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom organizacije ali delodajalca, če ne uveljavlja varstva pravic ali sodnega varstva v skladu z zakonom, ni upravičen do denarnega nadomestila, namreč ni v neskladju s to ustavno pravico.«