Goran Klemenčič, 2011

51Že omenjena odločba US OdlUS XVII, 84, Up-106/05, Ur. l. 100/08, ki je domet 37. člena pravilno razširila tudi na že shranjene podatke o vsebini in okoliščinah komunikacije, je imela za posledico novo ureditev zavarovanja, zasega in preiskave različnih nosilcev e-podatkov. 219. a člen ZKP-J med drugim določa: »(1) Preiskava elektronskih in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov (elektronska naprava), kot so telefon, telefaks, računalnik, disketa, optični mediji in spominske kartice, se zaradi pridobitve podatkov v elektronski obliki lahko opravi, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in je podana verjetnost, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke: – na podlagi katerih je mogoče osumljenca ali obdolženca identificirati, odkriti ali prijeti ali odkriti sledove kaznivega dejanja, ki so pomembni za kazenski postopek, ali – ki jih je mogoče uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku; (2) Preiskava se opravi na podlagi vnaprejšnje pisne privolitve imetnika ter policiji znanih in dosegljivih uporabnikov elektronske naprave, ki na njej utemeljeno pričakujejo zasebnost (uporabnik), ali na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča, izdane na predlog državnega tožilca. Če se preiskava opravi na podlagi odredbe sodišča, se izvod te odredbe pred začetkom preiskave izroči imetniku oziroma uporabniku elektronske naprave, ki naj se preišče.« Slednje pomeni, da je za vsako preiskavo elektronskega nosilca podatkov (na katerem se pogosto nahajajo podatki, ki spadajo tudi pod varstvo komunikacijske zasebnosti, npr. arhiv klicanih in prejetih številk, e-sporočila, SMS sporočila, …) potrebna posebna sodna odredba. Po drugi strani pa je ZKP v 223. a členu določil, da je mogoče podatke zaseči (vendar vanje še ne poseči) tudi brez odredbe sodišča. Slednje je glede na možnost uničenja podatkov ter potrebo po zavarovanju integritete podatkov smiselno in ni ustavnopravno sporno. »(1) Če se zaseže elektronska naprava (prvi odstavek 219. a člena) zaradi oprave preiskave, se podatki v elektronski obliki zavarujejo tako, da se shranijo na drug ustrezen nosilec podatkov na način, da se ohrani istovetnost in integriteta podatkov ter možnost njihove uporabe v nadaljnjem postopku ali se izdela istovetna kopija celotnega nosilca podatkov, pri čemer se zagotovi integriteta kopije teh podatkov. Če to ni mogoče, se elektronska naprava zapečati, če je mogoče, pa samo tisti del elektronske naprave, ki naj bi vseboval iskane podatke. (2) Če je bila elektronska naprava zasežena brez odredbe sodišča in je bila zaradi zavarovanja podatkov izdelana njihova kopija, vendar sodišče v dvanajstih urah ni izdalo odredbe za preiskavo po petem odstavku 219. a člena tega zakona oziroma ni bila dana privolitev po drugem odstavku 219. a člena tega zakona, policija zapisniško trajno uniči izdelano kopijo in o tem v osmih dneh pisno obvesti preiskovalnega sodnika, državnega tožilca in imetnika oziroma uporabnika elektronske naprave, če je znan.«