Franc Testen, 2002

6Določba 22. člena ne vsebuje zakonske rezerve. Enako varstvo pravic v postopkih oblastnega odločanja pa je že pojmovno mogoče zagotoviti samo tako, da so pravila postopka, po katerih morajo ravnati organi pri odločanju o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih posameznikov, vnaprej natančno določena. Zaradi narave te pravice je torej nujno, da se (z zakonom) predpiše način njenega uresničevanja (2. odst. 15. člena). Izvedbo te določbe predstavljajo postopkovni zakoni, pa tudi tiste določbe posameznih drugih zakonov, ki urejajo postopke za odločanje o uresničevanju pravic, dolžnosti in pravnih interesov posameznikov. Bistvena pri tem je zahteva, da je način uresničevanja (tudi te – vendar glej še komentar k 15. členu, zlasti zadnji odst. tč. 5) ustavne pravice določen z zakonom. Praksa se s tem vprašanjem sreča najpogosteje v primerih, ko organi, ki imajo pooblastila za odločanje v posameznih postopkih, sami sprejmejo akte, ki natančneje določijo njihovo organizacijo in notranja pravila poslovanja (največkrat se takšni akti imenujejo poslovniki). Pogosto številne določbe takšnih “notranjih” aktov nedopustno vsebujejo tudi določbe, ki bistveno opredeljujejo procesni položaj subjektov, o katerih pravicah odločajo.