Lovro Šturm, 2002

15Zakonska ureditev pravnega položaja verskih skupnosti je skromna. Njeno osnovo pomeni Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti – ZPPVS (Ur. l. SRS 15/76 in 42/86 ter Ur. l. RS 22/91), ki je bil izdan leta 1976 še v takratni SRS. Danes ni zastarel le zaradi družbenega razvoja, pač pa v nekaterih točkah tudi neusklajen z Ustavo oz. novim ustavnopravnim sistemom. Poleg tega ima nekatere hujše pomanjkljivosti, saj verskih skupnosti niti ne definira, niti ne določa minimalnih meril za njihovo ustanovitev, npr. najmanjšega števila članov, ustanovnega akta oz. statuta z določeno vsebino, organu zastopanja, postopka registracije (glej Poročilo US RS, Uvod, s. 678; Prepeluh, s. 9 in sl.). ZPPVS je bil dvakrat spremenjen oz. dopolnjen: leta 1986 so bile v zakonu dopolnjene kazenske določbe, leta 1991 pa so bile vnesene pomembne vsebinske spremembe, ki so v Sloveniji prvič omogočile ustanavljanje in delovanje konfesionalnih zasebnih šol. Pravni položaj verskih skupnosti v RS neposredno sodoloča še vrsta zakonov z najrazličnejših pravnih področij. Ti v svojih določbah izrecno omenjajo verske skupnosti in varujejo svobodo veroizpovedi; npr. varujejo nekatere verske vrednote. Seveda so relevantni tudi vsi tisti veljavni splošni pravni akti, katerih naslovnica je generična pravna oseba oz. pravna oseba civilnega prava.

16Ena največjih pomanjkljivosti trenutne ureditve v Sloveniji je neobstoj zakonskih meril za ustanovitev verskih skupnosti. To Uradu za verske skupnosti onemogoča, da bi zavrnil registracijo skupine oseb, ki se želi registrirati kot verska skupnost, čeprav je očitno, da njihova dejavnost z religiozno nima nobene zveze. Druga velika pomanjkljivost dosedanje ureditve je nedoločenost pojma “prijava” verske skupnosti.