Barbara Pernuš – Grošelj, 2002

55Glede zakonske ureditve, ki temelji na določbi prvega stavka 2. odst. 74. člena, je že US v zadevi OdlUS X, 43 (tč. 8–11) pojasnilo, da naj bi se vsaka gospodarska dejavnost opravljala predvsem v vnaprej opredeljenih organizacijskih oblikah, namenjenih organiziranju gospodarskih subjektov. Oblike gospodarskih subjektov ureja predvsem ZGD. Ob tem se US ni opredelilo, do zakonske ureditve, ki omejuje opravljanje nekaterih gospodarskih dejavnosti na določeno organizacijsko obliko gospodarskih subjektov, kot npr. Zakon o zavarovalništvu – Zzavar in Zakon o bančništvu – ZB, posamezne oblike gospodarskih subjektov pa lahko urejajo tudi drugi zakoni, na primer ZZad. US je ob tem zavzelo stališče, da je na podlagi iste ustavne določbe mogoče s posebnim zakonom dovoliti opravljanje gospodarske dejavnosti tudi drugim subjektom, ne le gospodarskim. V kakšnem obsegu in pod katerimi pogoji bo zakonodajalec negospodarskim subjektom dopustil opravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti, pa je odvisno od posebnosti posameznih dejavnosti in subjektov, ki naj bi jo opravljali. Tak zakon je tudi Zakon o zavodih – ZZ, na katerega so se pobudnice v tej zadevi sicer neuspešno sklicevale. Ob tem je US še opozorilo, da je opravljanje gospodarskih dejavnosti s strani negospodarskih subjektov sistemsko neurejeno in to pojasnilo (tč. 10): “Za društva je uredil opravljanje gospodarske dejavnosti Zakon o društvih – ZDru (Ur. l. 60/95 in nasl.) v 22. členu, Zakon o političnih strankah – ZPolS pa je na primer v 21. členu omejevalno določil, da je lahko politična stranka lastnica le tistih podjetij, ki opravljajo kulturno oziroma založniško dejavnost. Nekateri zakoni tudi parcialno urejajo nekatera druga področja in pravna razmerja, ki se nujno navezujejo na opravljanje gospodarskih dejavnosti, kot so zlasti sistem odgovornosti (s končno možnostjo stečaja), računovodstvo, knjigovodstvo itd. Tako na primer Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji – ZPPSL (Ur. l. 67/93, 39/97 in 52/99) zavodov ne uvršča med stečajne dolžnike, ZZ pa v 55. členu določa, da zavod lahko preneha na podlagi stečaja, če njegov ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda. Po določbi 8. člena ZZ vsebuje ustanovitveni akt tudi pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu in določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda. Odgovornosti za tekoče obveznosti gospodarskih subjektov pa so na podlagi ZGD razvidne že iz same firme gospodarskega subjekta. Zakon o finančnem poslovanju podjetij – ZFPPod (Ur. l. 54/99) ne velja za javne zavode (2. odst. 2. člena tega zakona), velja pa za vse druge zavode. Zakon o računovodstvu – ZR (Ur. l. 23/99) velja za proračunske uporabnike ter za pravne osebe javnega prava in pravne osebe zasebnega prava, ki ne vodijo poslovnih knjig na podlagi ZGD, Zakona o gospodarskih javnih službah – ZGJS in ZDru. Posamični zakoni torej posamezna področja organiziranja in delovanja pravnih oseb urejajo drugače, kot to velja za gospodarske družbe. Za pravni promet je pri tem pomemben zlasti sistem odgovornosti, vključujoč tudi možnost stečaja.”

56Glede zakonske ureditve, ki temelji na določbi 3. odst. 74. člena, pa lahko ugotovimo, da gre predvsem za Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK, ki je v bistvu zakon o preprečevanju podjetniškega omejevanja konkurence, ki pa ima v sedmem poglavju tudi določila o oblastnem omejevanju konkurence (kar vsebinsko sicer ne spada v tak zakon) in Zakon o varstvu konkurence – ZVK, ki v določenem delu tudi po uveljavitvi ZPOmK še vedno velja in pokriva področje nelojalne konkurence. Gre tudi za Zakon o nadzoru državnih pomoči – ZNDP. Uvajanje konkurence v javni sektor pa je opredeljeno s posebnimi zakoni za posamezna področja, npr. Z Zakonom o telekomunikacijah – ZTel-1, Energetskim zakonom – EZ. Ob tem je treba ponovno opozoriti na vsebinsko povezavo tega področja z EPS, ki je z zakonsko ratifikacijo po hierarhiji pravnih norm nad zakoni.