Metoda Orehar Ivanc, 2002

27Ustanovitev in položaj samoupravnih narodnih skupnosti ureja Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih – ZSNS (Ur. l. 65/94). Ustanovijo jih pripadniki madžarske in italijanske narodne skupnosti, njihov namen pa je uresničevanje posebnih pravic, zagotovljenih z Ustavo, zagotavljanje njihovih potreb in interesov in organizirano sodelovanje pri javnih zadevah. Samoupravne narodne skupnosti so osebe javnega prava. Ustanovijo se na dveh ravneh: na območjih narodnostno mešanih občin in na državni ravni. Volilno pravico v svet kot najvišji organ skupnosti imajo pripadniki vsake od narodnih skupnosti. Notranjo organizacijo in delovanje samoupravnih skupnosti ZSNS prepušča narodnim skupnostim. ZSNS ureja le obveznosti občin in države pri odločanju o položaju narodnih skupnosti, pri njihovem financiranju in pri zagotavljanju siceršnjih materialnih možnosti za delo.

28Uresničevanje pravic s področja vzgoje in izobraževanja urejajo Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI, drugi zakoni, ki sodijo v t. i. šolsko zakonodajo (Zakon o vrtcih – ZVrt, Zakon o osnovni šoli – ZOsn, Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju – ZPSI, Zakon o gimnazijah – ZGim), in Zakon o visokem šolstvu ter ZPIMVI. V skladu z ZOFVI se na narodnostno mešanih območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost, ustanovijo tudi vrtci in šole z italijanskim učnim jezikom, na območjih madžarske narodne skupnosti pa se ustanavljajo dvojezični vrtci in šole. ZPIMVI ureja posebnosti v vsebini in organizaciji predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega pouka v primerjavi s splošno ureditvijo, tako da se upoštevajo potrebe narodnih skupnosti in okoliščine, v katerih živijo.

29Pravico do neposredne zastopanosti v DZ oziroma v občinskih svetih urejajo ZVDZ, Zakon o lokalni samoupravi – ZLS, Zakon o lokalnih volitvah – ZLV in ZEVP. Zakonodajalec se je tako na državni kot na občinski ravni odločil za načelo dvojne volilne pravice: pripadniki narodnih skupnosti oddajo en glas za svoje(ga) predstavnike(a) in en »splošni« glas. Na državni ravni sta območji, kjer narodni skupnosti živita, posebni volilni enoti; na občinski ravni je volilna enota območje občine. Na volitvah v DZ volilni upravičenci glasujejo tako, da določijo prednostni vrstni red kandidatov; predstavniki v občinski svet se volijo po večinskem načelu. V DZ ima že po Ustavi vsaka narodna skupnost enega predstavnika; v občinskih svetih imata desetino skupnega števila članov oziroma najmanj enega. ZLS pozna tudi posebno ureditev za primere, ko je v občinah slovensko prebivalstvo v manjšini. V teh primerih imajo slovenski volilni upravičenci zagotovljeno število članov v občinskih svetih. Taka primera sta občini Hodoš in Dobrovnik, kjer se na podlagi take posebne volilne pravice izvolita po dva predstavnika v občinski svet. Ureditev po ZEVP je bila predstavljena v prejšnji točki komentarja.

30Pravica do veta je urejena v Poslovniku DZ – PoDZ in v ZLS. V skladu s PoDZ zakon, ki zadeva uresničevanje v ustavi določenih pravic in položaj zgolj narodnih skupnosti, ne more biti sprejet, preden ne podata k njemu soglasja predstavnika narodnih skupnosti. Po ZLS morajo biti vprašanja, ki zadevajo uresničevanje pravic narodnih skupnosti in njihovo financiranje, urejena v posebnih aktih. K tem predpisom daje soglasje svet narodne skupnosti prek predstavnikov v občinskem svetu.

31Po Zakonu o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. l. 45/95, 34/96 in 60/99) se 2,5 % sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij –  ZLPP, nameni za ustvarjanje gospodarske osnove za narodni skupnosti. Merila, pogoje in postopek za dodelitev spodbud za ustvarjanje gospodarske osnove na narodnostno mešanih območjih določa uredba.