Karel Zupančič, 2011

40ZRIPS (Ur. l. 65/05, 55/09 – odl. US) je bil sprejet 22. 6. 2005, veljati je začel 23. 7. 2005, uporabljati pa se je pričel 23. 7. 2006. Zakon je neposredni vir dednega prava le v delu, ki se nanaša na dedovanje partnerjev, ki živijo v registrirani istospolni partnerski skupnosti (22. in 23. člen ZRIPS).

41ZRIPS na poseben način ureja zakonito dedovanje istospolnih partnerjev, kajti ti pri dedovanju niso izenačeni z zakonci oziroma z zunajzakonskimi partnerji. Po 22. členu ZRIPS lahko namreč dedujejo le ustrezen delež na deležu umrlega partnerja na skupnem premoženju, ali pa, če zapustnik nima otrok (ni natančno; gre za potomce, glej spodaj) celoten delež umrlega partnerja na njunem skupnem premoženju. Če zapustnik ima otroke, dedujejo ta delež skupaj preživeli partner in otroci po enakih delih. Pri dedovanju posebnega  premoženja umrlega partnerja je njegov preživeli partner izključen. To premoženje mu partner lahko nakloni le z oporoko. Istospolni partner iz registrirane skupnosti ni zapustnikov nujni dedič. Tudi pri dedovanju kmetijskih gospodarstev partner ni udeležen. Določba o neobstoju in izgubi dedne pravice partnerja iz istospolne skupnosti (23. člen ZRIPS) je vsebinsko podobna določbi o neobstoju oziroma izgubi dedne pravice zakonca v ZD (22. člen ZD).

42US je v U-I-425/06 z dne 2. 7. 2009, Ur. l. 55/09, presodilo, da ureditev zakonitega dedovanja po ZRIPS  (22. člen) ni v skladu z Ustavo, ker istospolne partnerje pri uresničevanju pravice do dedovanja kot temeljne človekove pravice obravnava diskriminacijsko glede na zakonce oziroma zunajzakonske partnerje, zgolj na temelju spolne usmerjenosti kot eni od osebnih okoliščin. Diskriminacija na temelju osebnih okoliščin posameznika pa je po določbi člena 14/1 prepovedana. Položaj partnerjev iz registriranih istospolnih skupnosti je v svojih bistvenih dejanskih in pravnih prvinah sicer primerljiv s položajem zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev. To bi se moralo odraziti tudi v pravici do dedovanja po umrlem partnerju. Ker za razlikovanje v ureditvi dedovanja med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji ter med partnerji registriranih istospolnih skupnosti ni ustavno dopustnega razloga, je izpodbijana ureditev v neskladju s členom 14/1.

43V obrazložitvi navedene odločbe US pojasnjuje, da govorimo o diskriminacijski obravnavi takrat, kadar država (na podlagi osebnih okoliščin) različno obravnava posameznike v enakih položajih. Če položaja, ki ju primerjamo, v bistvenem nista enaka, ne moremo govoriti o neustavni diskriminaciji. Bistveno je torej, ali je z vidika, ki je pomemben za presojo ureditve dedovanja po umrlem istispolnem partnerju, položaj partnerjev v svojih bistvenih dejanskih in pravnih prvinah primerljiv s položajem zakoncev. Po oceni US je odgovor pritrdilen. Registrirana partnerska skupnost je razmerje, ki je po vsebini podobna zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti. Tudi za to skupnost je bistvena značilnost stabilna povezanost dveh oseb, ki sta si blizu, si medsebojno pomagata in se podpirata (glej Žnidaršič Skubic, Dedovanje v istospolni partnerski skupnosti, PiD, 6–7, 2008, s. 1533). Etično in čustveno bistvo registrirane partnerske skupnosti, ki ga izraža 8. člen ZRIPS, po katerem se morata partnerici ali partnerja medsebojno spoštovati, si zaupati in si medsebojno pomagati, je podobno kot pri skupnosti med žensko in moškim. Tudi pravna ureditev tega razmerja je podobna zakonski zvezi. ZRIPS partnerjema prav tako zagotavlja določene medsebojne pravice in dolžnosti, varuje šibkejšega partnerja, ureja pravni položaj do tretjih oseb, države in socialnega okolja. Na področju premoženjskih razmerij med trajanjem registrirane skupnosti je ZRIPS skoraj v celoti prevzel ureditev premoženjskega režima med zakoncema iz ZZZDR (9. do 18. člen ZRIPS). Ureja tudi dolžnost preživljanja partnerja, ki nima dovolj sredstev za preživljanje (19. člen ZRIPS). Je pa zakonodajalec drugače uredil dedovanje med partnerji registrirane skupnosti. Pri tej skupnosti ni uzakonil, kot to velja za zakonsko zvezo, domnevne volje umrlega partnerja, da tudi, če ne naredi oporoke, z dediščino ekonomsko preskrbi osebo, s katero si deli življenje. Tako pri zakonski zvezi kot pri registrirani partnerski skupnosti ima zapustnikova domnevna volja podlago v istih življenjsko izkustvenih in etičnih premislekih – zagotoviti tistemu, s katerim je bil zapustnik čustveno, intimno, premoženjsko in življenjsko kar najtesneje povezan, tudi po svoji smrti premoženjsko varnost in stabilnost.

44K temu pojasnilu US velja dodati, da pomeni diskriminacijsko obravnavanje istospolnih partnerjev pri dedovanju zakonska določba, po katerih veljajo za dedovanje posebnega premoženja umrlega istospolnega partnerja splošni predpisi (tj. določbe ZD); ti predpisi se uporabijo tudi za dedovanje deleža umrlega partnerja na skupnem premoženju, če ZRIPS ne določa kaj drugega (4. odst. 22. člena ZRIPS). Ta določba ima za posledico, da preživeli partner ne more dedovati posebnega premoženja umrlega partnerja, ker po ZD ni uvrščen v noben zakoniti dedni red; nadalje, da lahko kot zakoniti dediči dedujejo po zapustniku skupaj s preživelim partnerjem ne samo zapustnikovi otroci (kot je nenatančno zapisano v zakonu), temveč tudi drugi njegovi potomci na podlagi vstopne pravice, pa  tudi njegovi posvojenci in njihovi potomci, kar seveda še bolj omejuje preživelega partnerja pri dedovanju deleža zapustnika na skupnem premoženju. Iz navedene določbe tudi izhaja, da preživelemu  partnerju ne gre nujni delež, ker po ZD ne sodi v krog nujnih dedičev. Po mnenju US preživeli partner tudi ni upravičen do izločitve gospodinjskih predmetov (33. člen ZD). Slednje mnenje ni nesporno. Proti njemu govori predvsem ratio določbe 33. člena ZD: omogočiti osebam, ki so živele z zapustnikom, da obdržijo predmete, ki so jih doslej rabile za zadovoljitev vsakdanjih potreb. Ni dvoma, da sodi istospolni partner med take osebe, tako kot zakonec. Drugi pomislek je doktrinarne narave: upravičenje iz 33. člena ZD ne izvira iz zakonitega dedovanja, ampak gre za zakonito volilo (za dedovanje v netehničnem smislu). Tudi pri dedovanju kmetijskih gospodarstev istospolni partner ni udeležen.

45Glede na ugotovitev, da ureditev dedovanja po ZRIPS ni v skladu z Ustavo, US zahteva, da mora zakonodajalec neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi navedene odločbe v Uradnem listu RS (objavljena je bila 17. 7. 2009, šest mesecev je preteklo 17. 1. 2010). Zakonodajalec tega ni storil; parlament je zavrnil predlog ustrezne novele ZRIPS.[1] Do odprave neskladja z Ustavo je US predpisalo prehodno ureditev: za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti veljajo enaka pravila, kot veljajo za dedovanje med zakoncema po ZD. Ta ureditev se nanaša na zakonito dedovanje in na nujni delež – čeprav ZD preživelega partnerja  ne navaja med potencialnimi nujnimi dediči –, ker je pač dedovanje nujnih dedičev zakonito dedovanje posebne vrste. Nanašalo naj bi se tudi se tudi na pravico do izločitve gospodinjskih predmetov (to ni čisto nesporno, glej zgoraj) ne pa tudi na položaj, ki ga imajo zakonci (in heteroseksualni zunajzakonski partnerji) pri dedovanju kmetijskih gospodarstev (zaščitenih kmetij), ker to dedovanje ne urejuje ZD, ampak poseben zakon (ZDKG). Slednja ureditev ni bila predmet presoje US. Je pa nedvomno diskriminacijska, ker istospolni partner pri dedovanju zaščitene kmetije ni izenačen z zakoncem zapustnika; zanj tudi ne velja določba člena 4/2 ZDKG, po kateri je zapustnikov (heteroseksualni) zunajzakonski partner izenačen z zakoncem v vseh pravnih posledicah, ki jih določa omenjeni zakon (posebno glede prevzema kmetije, zakonitega in nujnega dedovanja). (Glej K. Zupančič/Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, 2009, s. 297).

[1] Predlog novele ZRIPS s spremenjeno ureditvijo pravnega položaja partnerjev iz  registriranih istospolnih partnerskih skupnosti na področju dedovanja je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev (prvopodpisani Jožef  Tanko). Vlada RS predloga ni podprla. Svoje odklonilno stališče do novele je argumentirala s tem, da je v DZ vložila predlog Družinskega zakonika, ki vsebuje celovito reformo družinskega prava s sistemsko ureditvijo položaja istospolnih partnerjev. S predlagano spremembo 22. člena ZRIPS bi se pravni položaj teh partnerjev uredil le parcialno, v Družinskem zakoniku pa je predvidena celovita ureditev. S stališčem vlade se je strinjala večina poslancev. Novelo ZRIPS so zavrnili z 42 glasovi za in 26 proti (27. 1. 2010). Menili so tudi, da zato, ker novela ni bila sprejeta, ni nastala pravna praznina, ker veljajo po odločbi US do odprave neustavnosti za istospolne partnerje za dedovanje enaka pravila kot med zakoncema.