Karel Zupančič, 2011

52ZPVAS (Ur.l. 5/1994, 38/1994, 69/1995, 22/1997, 79/1998 Odl.US: U-I-300/97, 56/1999, 72/2000, 51/2004 Odl. US: U-I-308/02-10) ureja ponovno vzpostavitev in organiziranje agrarnih skupnosti ter vračanje premoženja in pravic, ki so jim bile odvzete.

Članom agrarnih skupnosti se na njihovo zahtevo vrnejo premoženjske pravice, ki so bile njim ali njihovim pravnim prednikom odvzete. V primeru, da je prejšnji imetnik premoženjske pravice fizična oseba, ki je mrtva ali razglašena za mrtvo, se po tem zakonu vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje izvede dedovanje po Zakonu o dedovanju. Pri tem lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le izplačilo gotovine (pravilno: v denarju, op. K. Z.) v višini nujnega deleža (glej člen 8/2 ZPVAS).

53Sklep Up-217/03 z dne 10. 12. 2004, ima naslednji evidenčni stavek: »Zakonodajalec je kljub posebnemu varstvu agrarnih skupnosti izrecno določil poseben režim dedovanja vrnjenega premoženja le za premoženjske pravice, vrnjene po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS), ne pa tudi za premoženje, odvzeto nekdanjim agrarnim skupnostim in vrnjeno po Zakonu o denacionalizaciji. Izpodbijani sodni odločbi, ki temeljita na takšni razlagi drugega odstavka 8. člena ZPVAS, ki pritožnicama za nazaj jemlje lastninsko pravico na vrnjenem premoženju, sta očitno napačni in zato v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena.«

54Navedemu sklepu sledi meritorna OdlUS XIV, 37, U-I-217/03, Ur. l. 37/2005, z enako presojo, ki jo je US obrazložilo takole (skrajšano): Pri dedovanju denacionaliziranega premoženja je trenutek prehoda zapuščine (vrnjenega premoženja, op. K. Z.) na dediče vezan na dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (2. odst. 78. člena ZDen). S trenutkom prehoda zapuščine (ne pa šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju te zapuščine) dediči med drugim pridobijo tudi lastninsko pravico na stvareh zapuščine.

Ustavni pritožnici sta torej z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji postali (skupni) lastnici premoženja, vrnjenega v denacionalizacijskem postopku. Dedovanje denacionaliziranega premoženja ureja ZDen, ta pa napoti na uporabo ZD. ZPVAS, ki je začel veljati 19. 2. 1994, v razmerju do ZD omejuje dedovanje vrnjenih premoženjskih pravic. Posebna ureditev dedovanja nedvomno velja za dediče, katerih pravnim prednikom je bilo premoženje vrnjeno po določbah ZPVAS. Po ZPVAS namreč (tako kot po ZDen) zapuščina preide na dediče s pravnomočnostjo odločbe o vrnitvi premoženja, v tem trenutku pa zanje že velja omejitev dedovanja iz 2. odst. 8. člena ZPVAS. Dediči, ki niso člani agrarne skupnosti, v tem primeru vedo, da v zapuščinskem postopku lahko računajo kvečjemu z nujnim deležem.

55V obravnavanem primeru je bilo o zahtevku za vrnitev premoženja, ki je predmet zapuščinskega postopka, v denacionalizacijskem postopku na prvi stopnji (pravnomočno) odločeno pred uveljavitvijo ZPVAS. Pritožnici, ki sta s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji na vrnjenem premoženju pridobili lastninsko pravico, sta torej utemeljeno pričakovali le še izdajo sklepa o dedovanju, s katerim bi sodišče vrnjene nepremičnine po ustreznih deležih dodelilo posameznim dedičem v izključno last. Drugačen zaključek v tistem času ni bil mogoč, saj ni bilo zakona, ki bi dedovanje vrnjenega premoženja urejal drugače.

Poseben režim dedovanja vrnjenega premoženja, po katerem sodišče vrnjene nepremičnine v naravi dodeli dediču, ki je član pozneje ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti, drugim dedičem, ki v ponovno vzpostavljeno agrarno skupnost niso včlanjeni, pa le izplačilo nujnega deleža v denarju, je določil šele ZPVAS. Ta režim dedovanja vrnjenega premoženja velja le za premoženjske pravice, vrnjene po ZPVAS, ne pa tudi za premoženje, odvzeto nekdanjim agrarnim skupnostim in vrnjeno po ZDen. ZPVAS je torej v primerih, ko je bila zahteva za vračanje premoženjskih pravic vložena po ZDen, svojo uporabo izrecno omejil na primere, ko o zahtevku, vloženem po ZDen, sploh še ni bilo odločeno; uporaba ZPVAS je še toliko bolj izključena v zapuščinskem postopku, ki denacionalizacijskemu postopku sledi (glej Žejn, Dedovanje premoženja člana agrarne skupnosti, mag. delo na PF v Ljubljani, 2009, s. 54 in nasl.).