Karel Zupančič, 2011

46ZN (Ur.l. 13/1994, sedaj v prečiščenem besedilu ZN-UPB3, Ur.l. 2/2007, 33/2007-ZSReg-B, 45/2008; neuradno prečiščeno besedilo Zakonodajno-pravne komisije DZ, ZN-NPB4 z dne 13.6.2008). Po določbi člena 137/2 je notariat javna služba, ki jo ureja zakon. Po določbah ZN opravljajo notariat notarji kot svoboden poklic. V okviru javnih pooblastil notar izvaja tudi določena dejanja v povezavi z zapuščinskim postopkom oziroma opravlja po nalogu zapuščinskega sodišča tudi nekatera druga pravna opravila. ZN urejuje tudi notarsko oporoko (46. člen ZN v prvotnem besedilu; z novelo ZN-E, 2006, Ur. l. 115/06 je bila določba nekoliko spremenjena). Ureditev notarske oporoke sicer ne sodi v ZN, ampak v ZD, ki vsebuje določbe o vseh drugih oblikah oporoke. De lege ferenda je treba to sistemsko nepravilnost odpraviti.

47Z novelo ZN-E, 2006 so se tudi pristojnosti notarjev nekoliko razširile in odprle možnosti za njihovo aktivnejše prihodnje vključevanje tudi v sam zapuščinski postopek; pravna podlaga za omogočanje prenosa posameznih pooblastil s sodišča na notarje tudi v zapuščinskem postopku je določba 2. odst. 2. člena ZN-E, 2006,  po kateri notarji izvajajo druga opravila, za katera jih pooblašča zakon. Notarska zbornica je pridobila tudi pristojnost vodenja centralnega registra oporok (glej Tičar Bešter, Centralni register oporok, PiD 6–7, 2008, s. 1560–1576).

48V našem pravnem sistemu sicer notarji v zapuščinskem postopku nimajo pomembnejših javnih pooblastil, medtem ko so po vseh primerljivih evropskih sistemih lahko najmanj pooblaščenci sodišča za urejanje pomembnih zapuščinskih vprašanj in opravljanje opravil, ki sodijo v okvir zapuščinskega postopka ali pa celo opravljajo sodno funkcijo. Naš sistem, ki na ustavni ravni opredeljuje notariat, šteje po eni strani notariat po Ustavi za javno službo, vendar pa mu po drugi strani ni podelil pomembnejših javnih pooblastil. De lege ferenda se bo stanje spremenilo, saj se v zadnjem času zakonodajno uresničuje ideja, da se del pristojnosti pri obravnavanju zapuščinskih zadev prenese na javno službo – notariat. Na ta način bi predvsem v zapuščinskih zadevah, kjer med strankami ni spornih vprašanj glede obsega zapuščine, o položaju dedičev (zakonitih in oporočnih) ter o vseh drugih pravicah in pravnih razmerjih v zvezi z zapuščino lahko razbremenili sodišča, po drugi strani pa strankam zagotovili hitrejše reševanje v dednopravnih zadevah.

49Zaostanki na sodiščih povzročajo dolgotrajno uveljavljanje pravic; zato se postavlja vprašanje, ali sploh lahko govorimo o učinkovitem pravnem varstvu pravic. ESČP je že v več primerih ( glej npr. zadevo Lukenda proti Sloveniji, www.coe.si, 17. 6. 2007) odločilo, da slovenska sodišča ne odločajo v rokih, ki bi jih še lahko ocenili za razumne. To pa pomeni, da je bila posameznikom zaradi dolgotrajnega sojenja kršena pravica do sodnega varstva, ki jo na ustavni ravni zagotavlja 23. člen Ustave in prav tako pravica, ki jo zagotavlja 6. člen EKČP, ki govori o pravici do sojenja v razumnem roku. Pregled statističnih podatkov o gibanju zadev na sodiščih sicer kaže, da je v zapuščinskih zadevah tendenca upadanja nerešenih zadev, vendar stanje na tem področju še vedno ni zadovoljivo. Notarji so nekatere pristojnosti na drugih pravnih področjih  izgubili; notarska tarifa je bila  občutno znižana; število notarskih mest se je povečalo. Vse to je negativno vplivalo na gospodarski položaj notarjev, zlasti tistih iz manjših krajev. Seveda to ni glavni razlog za uveljavitev večjih pooblastil notarjev v zapuščinskih postopkih,  je pa lahko tudi ta vidik eden od razlogov za razširitev notarjevih pooblastil pri urejanju prehoda zapuščine na dediče.

50Notarsko urejanje zapuščinskih zadev z možnostjo izdajanja notarskih zapisov o dedovanju ne bosta umeščena v ZN, ampak v ZD, ki je tudi po veljavnem pravu sedes materiae zapuščinskega postopka, verjetno kot del ZD, ki bo nadomestil besedilo sedanjega drugega dela ZD z naslovom »Postopek v dednih zadevah«.