Igor Kaučič, 2011

4Ustava je referendumsko zahtevo priznala le skupini najmanj tridesetih poslancev. S tem je kvalificirani manjšini, ki je ob sprejemanju ustavne spremembe preglasovana, priznala pravico, da svoje (odklonilno) stališče še enkrat preveri, tokrat med volivci. To obliko zato imenujemo manjšinski (tudi opozicijski) referendum, katerega poglavitni namen je preprečiti uveljavitev ustavnega zakona (suspenzivni referendum) do odločitve volivcev na referendumu (ima naravo suspenzivnega veta). Glede na to, da je za sprejem ustavne spremembe potrebno vsaj 60 glasov poslancev, bo v praksi to število (30) težko doseči. Seveda ni mogoče izključiti, da referendum zahtevajo tudi poslanci, ki so glasovali za spremembo Ustave z namenom poudarjanja legitimnosti v DZ sprejete odločitve. Primerjava besedila Ustave z osnutkom Ustave pokaže, da je pri določitvi tega števila poslancev po vsej verjetnosti prišlo do redakcijskega spregleda. Osnutek Ustave je namreč predvidel to število poslancev (30) ob 120-članskem DZ (kar predstavlja četrtino poslancev), po zmanjšanju števila poslancev na sedanjih 90 pa tega števila, ki predstavlja kar tretjino poslancev DZ, niso sorazmerno zmanjšali (o tem Kaučič-1994, s. 138–140).

5Referendumska iniciativa je dokaj omejena, saj jo v nasprotju z zakonodajnim referendumom ne morejo zahtevati volivci in tudi ne DS. Odsotnost ljudske referendumske zahteve je referendumskemu postopku zožila demokratično razsežnost. Predlog za spremembo 170. člena Ustave iz leta 2001 je zato predvidel, da bi ustavnorevizijski referendum lahko zahtevali samo volivci (najmanj štirideset tisoč), ne pa tudi poslanci, vendar ga DZ ni sprejel.

6Zahteva za razpis referenduma o spremembi Ustave se lahko vloži v sedmih dneh po sprejemu ustavnega zakona o spremembi Ustave (drugi odstavek 5. člena ZRLI). Nanaša se na ustavni zakon o spremembi Ustave v celoti (kadar ustavni zakon vsebuje le posamezno spremembo ali več med seboj povezanih sprememb Ustave) ali na enega ali več njegovih posameznih vsebinsko zaokroženih delov (kadar obsega več nepovezanih sprememb Ustave). Za vsebinsko zaokrožen del ustavnega zakona se šteje del, ki vsebuje posamezno, z drugimi deli nepovezano spremembo Ustave ali več med seboj povezanih, a z ostalimi deli nepovezanih sprememb Ustave. Ob teh pogojih se lahko vloži tudi več zahtev za razpis referenduma. Ta rešitev je pomembna zlasti takrat, ko je ustavna sprememba širšega obsega, kompleksnejša in zadeva večje število členov. Izjavljanje o celotni spremembi Ustave oziroma ustavnem zakonu ima lahko za posledico, da je zaradi nestrinjanja volivcev z enim vprašanjem zavrnjena celotna sprememba Ustave, torej tudi tista, s katero se volivci sicer strinjajo. Drugače kot pri zakonodajnem referendumu, na katerem se odloča o celotnem zakonu, ker se celoten zakon šteje kot enotna materija, pri ustavnorevizijskem referendumu tega ni mogoče vedno doseči. Ne glede na obseg sprememb Ustave pa se zahteva za razpis referenduma ne sme nanašati samo na izvedbeni del ustavnega zakona o spremembi Ustave (5. a člen ZRLI).

7Zahteva za razpis referenduma mora vsebovati opredelitev predmeta referenduma in referendumsko vprašanje, priloženi pa ji morajo biti tudi podpisi najmanj 30 poslancev na poimenskem seznamu (5. b člen ZRLI). Predmetu referenduma ustrezajo različni tipi vprašanj, zato je ZRLI v 5. c členu izrecno določil tri oblike vprašanj. Te so odvisne od tega, ali se zahteva za razpis referenduma nanaša na ustavni zakon v celoti, na posamezen del ustavnega zakona ali na več delov ustavnega zakona. Če v zahtevi za razpis referenduma predmet referenduma ali referendumsko vprašanje nista ustrezno opredeljena oziroma oblikovana, ju mora predlagatelj ustrezno dopolniti oziroma popraviti. Če tega ne stori, DZ odloči, da referenduma ne razpiše, predlagatelj zahteve pa lahko v osmih dneh po taki odločitvi zahteva, naj to odločitev (v 30 dneh) preizkusi US. Če US ugotovi, da je odločitev DZ neutemeljena, jo razveljavi (5. č člen ZRLI).

8ZRLI v 5. d členu predpisuje, da DZ razpiše referendum o spremembi Ustave v osmih dneh po vložitvi zahteve ali po prejemu odločitve US, s katero razveljavi odločitev DZ, da referenduma ne razpiše. Postopek za izvedbo referenduma, vključno s pravico glasovanja na njem, je enotno urejen v ZRLI (členi 30 do 56) za vse oblike referenduma, ki jih razpisuje DZ (glej tudi komentar k 90. členu Ustave).