Začasno zadržanje izvrševanja predpisa
Sebastian Nerad, 2011
65Na podlagi prvega odstavka 161. člena Ustave in v skladu z 39. členom ZUstS sme US do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvrševanje zakona ali drugega predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar US odloča o začasnem zadržanju izvrševanja predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega ali nezakonitega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijana določba sploh ne bi izvrševala (OdlUS XII, 4, U-I-225/02, Ur. l. 60/02; OdlUS XIII, 54, U-I-111/04, Ur. l. 51/04; OdlUS XVII, 9, U-I-59/06, Ur. l. 37/06). Kadar US odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, njegova odločitev ne temelji na predvidenem končnem izidu. To pomeni, da samo dejstvo, da se lahko pozneje v postopku ocene ustavnosti izkaže, da je predpis protiustaven, ne zadošča za začasno zadržanje. US domnevne protiustavnosti ali nezakonitosti predpisa ne upošteva niti kot argumenta za niti kot argumenta proti začasnemu zadržanju. Začasnega zadržanja zato ni mogoče utemeljevati z razlogi, s katerimi se utemeljuje predlog za končno odločitev o ustavnosti predpisa. Ni pa nujno, da bi težko popravljive škodljive posledice v primeru nezadržanja nastale prav pobudniku ali da bi bile upoštevne samo te škodljive posledice (OdlUS XV, 84, U-I-60/06, U-I-214/06, U-I-228/06, Ur. l. 27/06, 1/07). Začasno zadržanje lahko US med postopkom kadarkoli razveljavi, če oceni, da zaradi spremenjenih razmer ne obstajajo več razlogi, ki so narekovali začasno zadržanje (OdlUS XIII, 61, U-I-220/03, Ur. l. 16/04). Na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS lahko US določi tudi način izvršitve začasnega zadržanja, kar pomeni, da določi začasno ureditev, ki velja, dokler ne odloči o glavni stvari, tj. o ustavnosti ali zakonitosti predpisa (OdlUS XI, 47, U-I-117/01, Ur. l. 13/02).
66Sklep VS št. III Ips 53/03 z dne 16. 3. 2004: »US je sklep št. U-I-135/00-60 izdalo na podlagi določb 39. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS. Na podlagi 39. člena je do končne odločitve zadržalo izvajanje tretjega poglavja ZFPPod ter šestega odstavka 580. člena ZGD. To je jedro odločitve US. Na podlagi določbe drugega odstavka 40. člena ZUstS, ki govori o tem, da US lahko določi, kateri organ mora izvršiti odločbo, in na kakšen način, pa je v naslednjih točkah sklepa določilo, kako je treba izvršiti njegovo odločitev o zadržanju zakonskih določb. […] Čeprav niso izrecno omenjeni, je samo po sebi umevno, da je US s tem določilo tudi organe, ki morajo izvršiti njegov sklep (sodišča). Zaradi opisane povezanosti med prvim odstavkom sklepa US (jedrom odločitve) in drugim odstavkom (načinom izvršitve), je temu primerno treba tudi razlagati določbo drugega odstavka. Določba nima samostojnega pomena, pač pa služi le realizaciji zadržanja zakonskih določb. Zadržanje uporabe zakonskih določb pomeni, da določb v postavljenem časovnem okviru ni mogoče uporabljati.«
Literatura k členu:
Čebulj, Učinki ugotovitvenih odločb Ustavnega sodišča na uporabo podzakonskih aktov, s. 191–196, VI. dnevi javnega prava, Portorož 2000;
Kristan, Razlagalne odločbe Ustavnega sodišča RS – z izrecno ustavno podlago?!, Revus 4, 2005, s. 11–41;
Krivic, Ustavno sodišče: pristojnosti in postopek, s. 47–210, v: Pavčnik/Mavčič (ur.), Ustavno sodstvo, Ljubljana 2000;
Krivic, Odločbe ustavnih sodišč kot pravni vir, s. 523–542, V. dnevi javnega prava, Portorož 1999;
Krivic, Vezanost Ustavnega sodišča na ustavo – ali na lastne prejšnje odločitve?, s. 39–52, VI. dnevi javnega prava, Portorož 2000;
Mavčič, Zakon o Ustavnem sodišču s pojasnili, Ljubljana 2000;
Nerad, Obnova kazenskega postopka na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, PP 24, 2003, s. I–V;
Nerad, Učinkovanje ratione temporis razveljavitvenih odločb Ustavnega sodišča, ZZR 2004, s. 311–336;
Nerad, Interpretativne odločbe Ustavnega sodišča, Ljubljana 2007;
Pavčnik, Metodologija ustavnosodnega odločanja: oris nekaterih odprtih vprašanj, PiD 6–7, 2000, s. 1175–1189;
Pavčnik, Razlaga (razumevanje) ustave, Pravnik, 6–8, 2003, s. 363–388;
Teršek, Ustavno sodišče in parlament: mehanizem »stopnjevanja sankcij«, PP 20, 2000, s. I–XV;
Testen, Razveljavitev z rokom in gola ugotovitev protiustavnosti – podlage za izrek in razlike v učinkih, PiD 6–7, 2000, s. 1130–1137;
Testen, Tehnike ustavnosodnega odločanja, s. 213–248, v: Pavčnik/Mavčič (ur.), Ustavno sodstvo, Ljubljana 2000;
Testen, Interpretacija v odločbah Ustavnega sodišča, PP 34, 2000, s. I–V; Testen, Tehnike odločanja Ustavnega sodišča v abstraktni presoji, PP 1,/1999, s. 5–7;
Testen, Vrste ustavnosodnih odločitev, JU 2, 2000, s. 163–176;
Testen, Ustavnost interpretativnih odločb ustavnega sodišča, s. 53–63, IX. dnevi javnega prava, Portorož 2003;
Testen, Izkušnje Vrhovnega sodišča v zvezi z vprašanjem ustavnosti in zakonitosti, Pravosodni bilten 4, 2009, s. 9–26;
Wedam – Lukić, Vloga Ustavnega sodišča in pomen njegovih odločitev za prakso sodišč, PiD 6–7, 2004, s. 1093–1102.