Franc Testen, 2002

37Pogoje, pod katerimi lahko US do končne odločitve v celoti ali delno zadrži izvrševanje akta, katerega ustavnost ali zakonitost presoja, določa 39. člen ZUstS. US to lahko stori, če bi zaradi izvrševanja izpodbijanega predpisa lahko nastale težko popravljive posledice. Za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega predpisa se je v slovenski ustavnosodni praksi in teoriji udomačil izraz začasna odredba.

38Zakon kot pogoj izrecno postavlja samo posledice, ki grozijo zaradi nadaljnjega izvrševanja ustavno spornega predpisa. Stopnja verjetnosti, da je izpodbijanje predpisa utemeljeno, se praviloma v obrazložitvah sklepov US o predlogih za izdajo začasnih odredb ne pojavlja. Zadostuje, da je možnost uspeha s pobudo oziroma zahtevo “več kot nič”. Zakonsko besedilo seveda implicira nevarnost težko popravljivih posledic, za katere se bo na koncu postopka izkazalo, da so (bile) pravno nedopustne, ker je (bil) predpis protiustaven oziroma nezakonit. Na drugi strani ni mogoče prezreti, da začasno zadržanje izvrševanja veljavnega predpisa pomeni zelo močan poseg v pravni red in tudi lahko povzroči veliko škodo (pravno nedopustno, če se na koncu izkaže, da predpis ni /bil/ protiustaven oziroma nezakonit). Po ustaljeni praksi US se pri odločanju o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega predpisa upošteva predvsem razmerje med obema škodama in njuna (ne)popravljivost. Za izdajo začasne odredbe mora biti izkazano, da so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja. Če oceni, da so posledice v tem pogledu enake, US začasne odredbe ne bo izdalo (glej npr. OdlUS VII, 26, U-I-283/94, Ur. l. 20/98). Pri tem, koliko je škoda popravljiva, je lahko pomembna okoliščina tudi, ali gre za zakon (ta se lahko le razveljavi) ali za podzakonski predpis (ta se lahko tudi odpravi). Na drugi strani je glede popravljivosti škode, ki nastane zaradi (neutemeljenega) začasnega zadržanja, treba upoštevati, da po prenehanju veljavnosti začasne odredbe začasno zadržana ureditev ne začne (ponovno) veljati za nazaj. Takšne posledice prenehanja veljavnosti začasne odredbe pa lahko US tudi prepreči s tem, da po 2. odst. 40. člena ZUstS določi (drugačen) način izvršitve te odločitve (tako npr. sklep z dne 27. 2. 1997, izdan v že omenjeni zadevi OdlUS VI, 10).

39O začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa odloča US praviloma na izrecen predlog predlagatelja oziroma pobudnika. Potem, ko je US izvrševanje predpisa zadržalo, lahko v teku postopka po uradni dolžnosti ali na predlog udeležencev glede na spremenjene okoliščine sklep o zadržanju tudi spremeni (npr. OdlUS VI, 10). Ravno tako lahko US v teku postopka izda sklep o zadržanju, potem ko je v istem postopku predlog za izdajo takšnega sklepa že enkrat zavrnilo. Vsi sklepi o začasnem zadržanju izvrševanja predpisa se objavijo v uradnih glasilih. Od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa se ta ne sme več uporabljati – pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa. Zlasti je treba upoštevati, da tudi ob začasnem zadržanju izvrševanja (nove) ureditve ne “oživi” prejšnja ureditev. Zato US ob izdaji začasnih odredb neredko tudi uredi način njihove izvršitve na podlagi 2. odst. 40. člena ZUstS (npr.OdlUS VII, 133, U-I-112/98, Ur. l. 35/98 in 50/98 ter OdlUS VIII, 13, U-I-339/98, Ur. l. 72/98 in 11/99).

40Začasno zadržanje preneha veljati z začetkom učinkovanja končne odločitve. Če sodišče izpodbijano ureditev razveljavi (se izkaže, da je bila izdaja začasnega zadržanja utemeljena), se z objavo takšne odločitve začasni pravni položaj spremeni v trajnega. Če US ugotovi, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo oziroma zakonom (se izkaže, da je bilo začasno zadržanje neutemeljeno, se ureditev, katere izvrševanje je bilo začasno zadržano, začne ponovno izvrševati. Težko pa si je predstavljati, da bi US sklenilo, naj se začasno zadrži izvrševanje predpisa, glede katerega bi pozneje izdalo golo ugotovitveno odločbo. Razlogi, ki v primerih ugotovljene protiustavnosti preprečujejo razveljavitev, bodo praviloma onemogočali tudi začasno zadržanje izvrševanja predpisa (pravna praznina, neločljivost, nastanek še bolj protiustavnega stanja kot pred razveljavitvijo).