Peter Jambrek, 2002

27Demokracija kot oblika ureditve in vodenja države (vladanja in upravljanja) je tesno povezana s svobodo posameznika in s svobodno družbo. To vzajemnost izraža tudi pojem ustavne ureditve svobodne demokratične družbe, kot ga je opredelilo US. Svoboden je subjekt, ki sam odloča o lastnem mišljenju in delovanju na podlagi pravice do avtonomije in samoodločbe. Subjekt pa je v tem kontekstu posamezen človek ali določena skupnost ljudi, na primer podjetje, občina, narod ali celo še širša družbena celota, kakršno je ljudstvo v pomenu svobodne demokratične skupnosti državljanov.

28Izhodišče »konkretne žive in dejavne ustavne ureditve« (OdlUS IV, 20, U-I-158/94, Ur. l. 18/95, tč. 20) je človekova svoboda in dostojanstvo. US je reklo, da »temeljna načela, ki jih vsebujejo splošne določbe slovenske Ustave, izhajajo od človeka kot svobodnega posameznika, katerega dostojanstvo, varnost in zasebnost so posebej varovane vrednote« (ibid., tč. 14).

29Ker pa demokracija pomeni oblikovanje in utrjevanje skupne ureditve, se mora svoboda avtonomnega posameznika izraziti in uveljaviti najprej v obliki demokratičnega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen). V tej zvezi je US dalo naslednjo razlago načela demokratične države na podlagi 1. člena: »Teorija demokracije poudarja, da je učinkovitost demokratičnega procesa odvisna zlasti od (a) poštenih volitev na vseh ravneh, ki omogočajo oblikovanje predstavniških organov države in lokalne samouprave v skladu z voljo ljudstva, (b) od javnega nadzora nad zakonodajno, sodno in izvršno vejo oblasti, ter (c) od priznane pravice do politične opozicije vsakokratni oblasti. Enega od ključnih inštitucionalnih pogojev učinkovitosti demokratičnega procesa pomeni svoboda tiska. Svoboden, od oblasti neodvisen tisk pomaga vzpostavljati in oblikovati nepristransko informirano javnost, pogojuje njeno sposobnost nadzirati vse veje oblasti ter zagotavlja učinkovito delovanje politične opozicije vsakokratni oblasti. Svobodni tisk s svojim delovanjem omogoča uravnoteženo ravnanje politične oblasti v državi in nadzor državnih oblastnih struktur […].« (OdlUS III, 123, U-I-172/94, Ur l. 73/94).

30V naslednji stopnji demokratičnega procesa pa se svobodno sodelovanje pri upravljanju javnih zadev pretvori v skupno svobodo vsega ljudstva. Kolektivna svoboda nosilca suverene oblasti omogoča oblikovanje skupne politične volje, katere vsebino tvori sprejemanje državnih odločitev. Tako se vedno znova vzpostavlja živa in dejavna ustavna ureditev svobodne demokratične družbe, »ki ob izključitvi vsakršnega nasilja in samovolje predstavlja družbeni red pravne države na podlagi samoodločbe ljudstva glede na voljo večine ter svobodo in enakost. K temeljnim načelom takega reda je treba šteti vsaj še naslednje ključne predpostavke: spoštovanje človekovih pravic, določenih v Ustavi, pravico posameznika do življenja, nedotakljivost osebnostnih pravic, suverenost ljudstva, delitev oblasti, odgovornost Vlade in zakonitost delovanja izvršilne oblasti, neodvisnost sodišč, večstrankarski politični sistem in enake možnosti za vse politične stranke s pravico do oblikovanja opozicije in delovanja v njej v skladu z Ustavo.« (OdlUS VII, 98, Up-301/96, Ur. l. 13/98, tč. 15). Primerjaj ameriško navedbo ustavnega okvira svobodne (v smislu varovanja svobode) demokratične ureditve, ki jo označuje »vladavina prava, demokratična odgovornost odločanja, varovanje temeljnih človekovih svoboščin, pošten sodni postopek, enakost pred zakonom in široka razpršenost državne oblasti (med različne ravni in veje oblasti), kar vse naj zagotovi, da nobena majhna skupina posameznikov ne postane preveč močna« (Breyer, s. 767).