Franc Grad, 2011

30Čeprav zakon določa splošna pravila za volitve članov DS, je vendarle položaj v različnih interesnih skupinah, ki imajo svoje predstavnike v DS, tako različen, da so posebnosti volitev članov posameznih interesnih skupin še posebej urejene. Predvsem zakon določa, katere organizacijske oblike znotraj interesnih skupin volijo predstavnike teh skupin. Poleg tega tudi določa merila za oblikovanje volilnih teles za volitve predstavnikov posameznih interesnih skupin.

31Zakon določa, da štiri člane DS – predstavnike delodajalcev volijo gospodarske zbornice in pa združenja delodajalcev, ki so organizirana za območje vse države. Možne bi bile sicer tudi drugačne oblike organiziranja na tem področju, vendar pa pridejo v poštev pri volitvah samo tiste organizacije, ki so organizirane za območje vse države, kajti DS je reprezentant posebnih interesov na državni, ne pa na lokalni ravni. V skladu s tem voli člane DS na tem področju volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki gospodarskih zbornic in združenj delodajalcev. Zaradi načela enakopravne zastopanosti vseh ustreznih subjektov pri volitvah vsaka gospodarska zbornica in vsako združenje delodajalcev izvoli v volilno telo po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih 10.000 delavcev, zaposlenih pri članih gospodarske zbornice oziroma pri članih združenja delodajalcev.

32Po zakonu volijo štiri člane DS – predstavnike delojemalcev reprezentativni sindikati za območje države. To so tisti sindikati, ki jih zakonodaja glede na njihovo članstvo šteje kot predstavnike delavcev na različnih področjih dela. Volitve se opravijo tako, da člane DS voli volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki reprezentativnih sindikatov. Zakon določa tudi temeljna merila za oblikovanje volilnega telesa. Po teh merilih izvoli vsaka reprezentativna zveza oziroma konfederacija sindikatov v volilno telo toliko predstavnikov, kolikor je v njej združenih reprezentativnih sindikatov. Posamezni reprezentativni sindikat, ki ni združen v zvezo ali konfederacijo, pa izvoli v volilno telo enega predstavnika. S tem je zagotovljeno načelo enakopravnosti vseh volilnih subjektov na tem področju. Ker pa se po številu članov vendarle precej razlikujejo, so za oblikovanje volilnega telesa določena tudi dodatna merila. Poleg omenjenih predstavnikov namreč izvolijo zveza, konfederacija in posamezni sindikat še po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih deset tisoč članov.

33Pri volitvah predstavnikov kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev volijo tri kategorije subjektov štiri člane DS. Zato je moral zakonodajalec eni od njih dati dva predstavnika. Tako so dva predstavnika svojih interesov dobili kmetje, kot najštevilnejša skupina med njimi. Po zakonu torej volijo dva predstavnika kmetov poklicne organizacije kmetov, organizirane za območje države, enega predstavnika obrtnikov volijo poklicne organizacije obrtnikov, organizirane za območje države, in enega predstavnika samostojnih poklicev volijo poklicne organizacije drugih samostojnih poklicev, organizirane za območje države. V skladu s prej omenjenimi splošnimi merili je zakon tudi na tem področju določil posebna merila za oblikovanje volilnega telesa. Dva predstavnika kmetov voli volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki poklicnih organizacij kmetov. Vsaka poklicna organizacija kmetov izvoli v volilno telo po enega predstavnika ne glede na število članov in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih tisoč članov. Predstavnika obrtnikov voli volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki poklicnih organizacij obrtnikov. Vsaka poklicna organizacija obrtnikov izvoli v volilno telo po enega predstavnika ne glede na število članov in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih petsto članov. Predstavnika samostojnih poklicev voli volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki organizacij samostojnih poklicev, organiziranih za območje države. Vsaka organizacija samostojnih poklicev izvoli v volilno telo po enega predstavnika ne glede na število članov in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih sto članov.

34Volitve predstavnikov negospodarskih dejavnosti zajemajo interesno področje, ki je izmed vseh interesnih področij najbolj obširno in ima najbolj pestro strukturo. Zakonodajalec na tem zelo neopredeljenem področju ni imel v Ustavi nobenega merila za določitev, katere negospodarske dejavnosti naj bi imele svoje predstavnike v DS. Pri tem je bilo treba upoštevati, da ne gre za kakršnekoli interese na tem področju, temveč za poklicne interese, ker so nekateri od interesov, ki so zastopani v DS, zastopani že v drugih interesnih skupinah. Tako zakon določa, da izvolijo šest članov DS kot predstavnikov negospodarskih dejavnosti organizacije na naslednjih področjih: univerze, visoke in višje šole, poklicne organizacije pedagoških delavcev, poklicne organizacije raziskovalcev, poklicne organizacije kulturnih in športnih delavcev, poklicne organizacije zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, poklicne organizacije strokovnih delavcev na področju socialnega varstva. Po zakonu se štejejo za poklicne organizacije, torej za organizacije, ki imajo volilno pravico, poklicne zbornice, združenja, društva, zveze in druge poklicne organizacije, organizirane za območje države. Ker je organiziranost na naštetih področjih dokaj različna, je zakon tudi nekoliko različno uredil način volitev znotraj vsakega področja. Člana DS – predstavnika univerz, visokih in višjih šol voli volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki univerz, visokih in višjih šol. Pri tem vsaka univerza ter visoka oziroma višja šola izvoli v volilno telo po enega predstavnika. Druge predstavnike negospodarskih dejavnosti v DS volijo volilna telesa, ki jih sestavljajo izvoljeni predstavniki ustreznih poklicnih organizacij. Poklicne organizacije izvolijo v ustrezno volilno telo vsaka po enega predstavnika ne glede na število članov in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih sto članov.

35Dvaindvajset članov DS – predstavnikov lokalnih interesov izvolijo lokalne skupnosti. Za volitve predstavnikov lokalnih interesov se oblikuje največ dvaindvajset volilnih enot. Volilna enota se oblikuje za območje ene ali več lokalnih skupnosti. Volilne enote določi zakon. To je bilo storjeno z zakonom o določitvi volilnih enot za volitve predstavnikov lokalnih interesov v DS. Člane DS tudi tu voli posebno volilno telo. To funkcijo lahko opravi v določenih primerih kar predstavniško telo lokalne skupnosti, lahko pa se v ta namen izvoli posebno volilno telo. Prvi primer pride v poštev, če se člani DS volijo v volilni enoti, ki obsega območje ene lokalne skupnosti, drugi primer pa, če se člani DS volijo v volilni enoti, ki obsega območje dveh ali več lokalnih skupnosti. V drugem primeru izvolijo predstavnike lokalnih skupnosti v volilnem telesu predstavniški organi lokalnih skupnosti. Vsaka lokalna skupnost izvoli v volilno telo po enega predstavnika ne glede na število prebivalcev in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih pet tisoč prebivalcev.