Volilna pravica
Franc Grad, 2011
12Pri določitvi volilne pravice se ZDSve opira na volilno pravico, kot je opredeljena v 43. členu Ustave, in kot določa 2. člen ZDSve, da ima volilno pravico vsak državljan Slovenije, ki dopolni 18 let. Prvotno besedilo zakona je temu pogoju dodajalo še pogoj, da državljanu ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Vendar je US tako zakonsko določbo razveljavilo v vseh zakonih, ki so določali ta pogoj, začenši z ZVDZ, češ da gre za prekomeren poseg v volilno pravico (glej komentar k 43. členu). Zakonodajalec je temu sledil in v ZVDZ na novo uredil omejitev volilne pravice z vidika poslovne sposobnosti. Po tej ureditvi nima volilne pravice samo tisti posameznik, ki mu je bila poslovna sposobnost popolnoma odvzeta zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti ali mu je bila podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost, ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev (7. člen ZVDZ). ZDSve tega ni posebej uredil, ker se po 10. členu tega zakona za volitve v DS primerno uporabljajo določbe ZVDZ. Ob tem pogoju imajo pravico voliti člane DS samo osebe, ki opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju v okviru interesnih skupin, ki so zastopane v DS. Volilno pravico pri volitvah predstavnikov lokalnih interesov pa imajo osebe, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti za te volitve.
13Čeprav pri volitvah DS ne gre za neposredne volitve, gre vendarle za volitve, saj Ustava s tem, da je določila, da volitve v DS ureja zakon, preprečuje kakršnokoli drugačno oblikovanje DS, oziroma postavitev njegovih članov, kot z volitvami. Takšna ureditev je v skladu z načelom volilnosti temeljnih ustavnih organov. To načelo je nujna posledica in izvedba načela demokratičnosti, kot je določeno v 1. členu Ustave, volilna pravica posameznika, kot je določena v 43. členu Ustave, pa je nujni pogoj za uresničevanje tega načela. Volilna pravica, kot je opredeljena v 43. členu Ustave, je zato ustavni temelj vseh volitev, saj določa vsebino in omejitve volilne pravice, kot temeljne politične pravice posameznika, s tem pa tudi daje ustavno podlago pravici posameznika in celotnega ljudstva, da sodeluje pri vzpostavljanju in nadzoru oblasti. Volilna pravica je torej pravica, ki zagotavlja ter določa vsebino in obseg sodelovanja državljanov pri oblikovanju vseh voljenih državnih organov, ker zagotavlja demokratično oblikovanje in nadzor nad temeljnimi državnimi organi. Zato ustavno jamstvo volilne pravice pa tudi njene omejitve iz 43. člena veljajo za vse volitve, ne glede na to, ali so volitve neposredne ali posredne (glej komentar k 43. členu).
14Ne glede na povedano pa se volilna pravica pri volitvah članov DS tudi pomembno razlikuje od volilne pravice za DZ. Slednja je namreč odraz tega, da je DZ predstavništvo celotnega ljudstva, medtem ko je DS predstavništvo zgolj posamičnih družbenih interesov. Zato je razumljivo, da volilne pravice pri volitvah DS ne morejo imeti vsi državljani, ki imajo sicer volilno pravico, temveč jo imajo samo tisti, ki so člani interesnih skupin, ki jim je zagotovljeno zastopstvo v DS. Zato se DS kot celota ne voli na podlagi splošne volilne pravice, ampak na podlagi posebnih volilnih pravic po posameznih interesnih področjih, ki so predstavljena v DS. Predstavniki posameznega interesnega področja v DS se torej volijo na podlagi posebne volilne pravice, ki pripada nosilcem interesov znotraj posamezne interesne skupine. Slednje velja tako glede aktivne kot tudi glede pasivne volilne pravice. Pač pa je razlika med aktivno in pasivno volilno pravico glede pogojev za pridobitev volilne pravice. Pod določenimi pogoji in v določenem obsegu imajo namreč aktivno volilno pravico tudi tujci (glej 17., 18. in 19. točko).
15Načela splošne volilne pravice torej ni mogoče uveljaviti pri volitvah celotnega DS, temveč le znotraj posamezne interesne skupine, ki voli svoje predstavnike v DS v okviru posebne volilne pravice. Tudi načelo enake volilne pravice pri volitvah članov DS kot celote ne more biti upoštevano, temveč je lahko upoštevano samo v okviru posamezne interesne skupine, ki ima svoje predstavnike v DS. Znotraj posamezne interesne skupine načelo splošne in enake volilne pravice celo mora biti v celoti uveljavljeno v skladu s 43. členom Ustave. To torej pomeni, da velja za vse osebe, ki opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju v okviru interesnih skupin, ki so zastopane v DS, kot tudi za osebe, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti predstavnikov lokalnih interesov. V razmerju do te ustavne določbe o volilni pravici, ki je določena kot splošna in enaka, pomeni seveda volilna pravica pri volitvah v DS izjemo, ki izhaja iz posrednih volitev DS, ki pa so utemeljene s samim položajem, strukturo pa tudi pristojnostmi DS. Na drugi strani pa ta ustavna določba v celoti velja za volitve znotraj posamezne interesne skupine.
16Aktivna volilna pravica pa je različna tudi glede na to, ali je za volitve v DS potrebno oblikovati posebno volilno telo ali ne. V tistih interesnih skupinah, v katerih je treba najprej izvoliti volilno telo, ki nato voli svoje predstavnike v DS, obstajata dve aktivni pravici za volitve članov DS, namreč aktivna volilna pravica članov interesne skupine, ki imajo pravico voliti člane volilnega telesa, in volilna pravica članov volilnega telesa, ki volijo predstavnike v DS. Volilno pravico pri volitvah predstavnikov lokalnih interesov pa imajo osebe, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti za te volitve. V primeru, da se za volitve predstavnika lokalnih interesov v DS oblikuje posebno volilno telo, sta tudi pri teh volitvah dve aktivni pravici, namreč pravica voliti člane volilnega telesa in pravica voliti člane DS.
17Drugače kot velja za volilno pravico pri volitvah v DZ, ki jo imajo samo državljani Slovenije, imajo volilno pravico pri volitvah DS v določenem obsegu tudi tujci, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost na enem izmed interesnih področij oziroma so tu v delovnem razmerju (2. člen ZDSve). Ta pravica je izjema od ureditve v drugem odstavku 43. členu Ustave, po katerem je slovensko državljanstvo pogoj za volilno pravico. Ta izjema pa temelji na določbi tretjega odstavka tega člena Ustave, po katerem lahko zakon določi, da imajo volilno pravico tudi tujci (glej komentar k 43. členu). Volilna pravica tujcev ni enaka volilni pravici slovenskih državljanov, ker obsega samo pravico voliti, to je aktivno volilno pravico, ne pa tudi pravico biti izvoljen, to je pasivno volilno pravico. Razlog za tako omejitev je, da je DS eden od temeljnih državnih organov, ki ima pomembne pristojnosti tudi na zakonodajnem področju, ki tako izvaja del oblastnih funkcij. Po 3. členu Ustave oblast pripada ljudstvu, izvršujejo pa jo državljanke in državljani, zato tujci ne morejo biti člani nekega oblastnega organa. Po drugi strani pa tujci delujejo na interesnih področjih, ki so zastopana v DS, zato je prav, da imajo določen vpliv tudi na izvolitev članov sveta, ki zastopajo interese teh področij.
18Pri volitvah predstavnikov lokalnih interesov v DS tujci po ZDSve niso imeli volilne pravice. Pozneje pa so pridobili volilno pravico tudi pri lokalnih volitvah, vendar tudi samo aktivno volilno pravico. Ta pravica je določena v Zakonu o lokalnih volitvah (5. člen), ki določa volilno pravico pri volitvah v občinske svete. Pri teh volitvah ima aktivno in pasivno volilno pravico polnoletni državljan druge države članice EU, ki ima stalno prebivališče v RS. Tuji državljani, ki niso državljani držav članic EU, in ki imajo v naši državi stalno prebivališče, pa imajo samo aktivno volilno pravico. Tako kot naši državljani tudi tujci volilno pravico izvršujejo v občini, v kateri imajo stalno prebivališče. Medtem ko je dal tujim državljanom s stalnim prebivališčem v Sloveniji aktivno volilno pravico pri lokalnih volitvah zakon o lokalnih volitvah že leta 2002, pa je bila določba o aktivni in pasivni volilni pravici državljanov EU dodana leta 2005.
19Z vidika volitev predstavnikov lokalnih interesov v DS gre za različen obseg volilne pravice tujcev. Tujci, ki so državljani EU, imajo pri volitvah občinskih svetov aktivno in pasivno volilno pravico. Kot člani občinskega sveta lahko opravljajo tudi funkcijo elektorja pri volitvah predstavnikov lokalnih interesov v DS. Iz tega logično izhaja tudi njihova pravica, da volijo in so izvoljeni za člana volilnega telesa pri volitvah članov DS, ki predstavljajo lokalne interese. Drugi tujci imajo pri volitvah občinskega sveta samo aktivno volilno pravico, zato ne morejo biti člani občinskega sveta in tako tudi ne člani volilnega telesa za volitve članov DS. Za vse tujce pa velja, da ne morejo biti izvoljeni za člana DS, da torej pri teh volitvah nimajo pasivne volilne pravice. Ustavnopravni razlogi za tako ureditev so enaki kot pri tujcih, ki delujejo v okviru interesnih skupin, katerih interesi so predstavljani v DS.