Lovro Šturm, 2002

34Načelo o vsebinski odvisnosti konkretnih upravnih aktov od zakonodajalca velja ne samo za obvezujoče oz. onerozne upravne akte, ampak tudi za pooblaščujoče oz. favoribilne upravne akte. Slednji se običajno imenujejo dovoljenja. Pri dovoljenjih gre v bistvu za odstopanje od splošne omejitve ali prepovedi. Zakonske norme, ki pooblaščajo upravo za izdajo dovoljenja, ne smejo imeti le namena, da bi upravnim organom olajšale njihovo delo. Prepoved in z njo zvezan nadzor (ali dovoljenje kot posredna oblika omejitve pravic) mora biti upravičen z legitimnim javnim interesom. Vsebinski pogoji za izdajo ali odklonitev dovoljenja morajo biti dovolj konkretno navedeni v samem zakonu. Končno mora vsak prizadeti imeti možnost, dano z zakonom, do učinkovitega pravnega sredstva, s katerim lahko iztoži svojo pravico (Maunz/Dürig, Art. 20, 77).