Varstvo izvedbe sodnih, upravnih in drugih postopkov
Urška Prepeluh Magajne, 2011
82Slovenska ureditev ločuje med varstvom kazenskega pregona in postopka s prekrški na eni strani (člen 6/1/6 ZDIJZ), med varstvom upravnega postopka na drugi strani (člen 6/1/7 ZDIJZ) ter varstvom pravdnih, nepravdnih ali drugih sodnih postopkov na tretji (člen 6/1/8 ZDIJZ). Vse tri izjeme so namenjene varstvu nemotene izvedbe postopka kot takšnega, kar je razvidno tudi iz identično določenega škodnega testa pri vseh treh vrstah postopkov. Škodni test zavezancem dovoljuje zavrnitev zahteve za dostop do podatkov, pridobljenih ali sestavljenih zaradi enega izmed teh postopkov samo takrat, ko bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka.
83Primerjalnopravno so sodišča pogosto izključena iz prava dostopa do informacij javnega značaja. Kot glavna razloga se na eni strani pogosto navaja potreba po zagotovitvi neodvisnega in nepristranskega sojenja, po drugi pa dejstvo, da se njihovo delo od izvršilne in zakonodajne veje oblasti močno razlikuje, ker je manj politično, bolj strokovno ter manj enostransko in avtoritativno posega v posameznikovo življenje in pravice. Vendar to nikakor ne pomeni, da je delo sodne veje oblasti za javnost zaprto, ampak imajo sodišča praviloma posebno ureditev, ki se je razvila iz zgodovinskega načela javnosti sojenja. Javnost sojenja kot eden izmed temeljnih postulatov vsake demokratične družbe v večini pravnih sistemov predstavlja temeljno človekovo pravico, katere namen je zagotovitev pravice do poštenega sojenja, ki gre vsaki stranki v postopku (člen 24 in člen 6 EKČP; glej tudi Čebulj, člen 24, v: Šturm (ur.), KURS).
84Osebe, ki so v sodnih, upravnih in drugih postopkih, nastopajo kot stranke ali izkažejo upravičen pravni interes oziroma korist, lahko dostop do podatkov v teh postopkih zahtevajo na podlagi pravice dostopa do informacij javnega značaja iz člena 39/2 in ZDIJZ. Vendar morajo imeti poleg tega na podlagi pravice do enakega varstva iz člena 22 dejansko še dodatne možnosti dostopa do podatkov, da lahko v postopku učinkovito nastopajo in zagovarjajo svoje pravice, obveznosti ali pravne koristi, o katerih se odloča (supra, rob. št. 32; prim. tudi Testen/Jambrek, člen 22, v: Šturm (ur.), KURS). Stranke morajo imeti za ustrezno sodelovanje v postopku in varstvo svojih pravic na razpolago vse podatke, zato morajo imeti večje možnosti dostopa do podatkov kot splošna javnost. Posledično strankam v postopku po sami naravi stvari ni mogoče zavrniti dostopa do informacij iz razloga škodovanja izvedbi postopka (člen 6/1/7–9 ZDIJZ) ali kršitve varstva osebnih podatkov (člen 6/1/3 ZDIJZ), tajnih podatkov (člen 6/1/1 ZDIJZ) ali poslovnih skrivnosti (člen 6/1/2 ZDIJZ).
Literatura k členu:
Dodatna literatura:
American Bar Association – Central European and Eurasian Law Initiative (ABA CEELI), Freedom of Information: A Concept Paper, Washington D.C. 2000;
Article 19, A Model Freedom of Information Law, London 2001;
Article 19, The Public’s Right to Know – Principles on Freedom of Information Legislation, London 1999;
Banisar, Freedom of Information Around the World – A Global Survey of Access to Government Information Laws, dostopen na: http://www.freedominfo.org/documents/global_survey2006.pdf 2006;
Dienes et al., Newsgathering and the Law, Second Edition, USA 1999;
EU Network of Independent Experts on Fundamental Rights, Commentary of the Charter of Fundamental Rights of the European Union, 2006, dostopen na: http://ec.europa.eu/justice/doc_centre/rights/doc_rights_intro_en.htm;
Foerstel, Freedom of Information and the Right to Know – The Origins and Application of the Freedom of Information Act, Connecticut/London 1999;
Frowein/Peukert, Europäische Menschenrechtskonvention, EMRK-Kommentar, Kehl/Arlington 1996;
Harris/O’Boyle/Warbrick, Law of the European Convention on Human Rights, London 1995;
Mendel, Freedom of Information: A Comparative Legal Survey (UNESCO), New Delhi 2003;
Nowak, U.N. Covenant on Civil and Political Rights – CCPR Commentary, Kehl 1993;
Pirc – Musar, Še o noveli ZDIJZ, PP 26, 2005;
Pličanič et al., Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja: s pravom EU in primerjalnopravno prakso, Ljubljana 2005;
Prepeluh, Dostop do informacij javnega značaja v evropskem pravu, s. 329–351 v: IX. Dnevi javnega prava, Portorož 2003;
Prepeluh, Kaj je informacija javnega značaja – Poskus pozitivne opredelitve, PP 8–9, 2004, s. VII–XII;
Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2005;
Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja na podlagi EKČP, Revus 4, 2005, s. 115–126;
Sobotta, Transparenz in den Rechtsetzngsverfahren der Europäischen Union – Stand und Perspektiven des Gemeinschaftsrechts unter besonderer Berücksichtigung des Grundrechtes auf Zugang zu Informationen, Baden-Baden 2001;
United States Department of Justice, Freedom of Information Act Guide, dostopen na: http://www.usdoj.gov/oip/foi-act.htm 2002;
van Dijk/van Hoof (ur.), Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, The Hague 1998;
Villiger, Handbuch der EMRK, Zürich 1999.