Sebastian Nerad, 2011

1Če US v okviru svojih pristojnosti ugotovi, da je zakon, podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, v neskladju z Ustavo oziroma zakonom, o tem odloči z odločbo. Vrste končnih (meritornih) odločitev US na ustavni ravni ureja 161. člen. Naslov člena »razveljavitev zakona« ni ustrezen, kajti določbe tega člena se ne nanašajo samo na zakon, prav tako Ustava v istem členu poleg razveljavitve ureja še druge vrste odločitev. Bolj ustrezen naslov bi bil recimo »pooblastila Ustavnega sodišča« ali »protiustavnost in nezakonitost predpisov«. Ustava predvideva, da lahko US protiustavne zakone v celoti ali delno razveljavi; razveljavitev učinkuje takoj, razen če US odloči, da se njeno učinkovanje odloži za največ eno leto. Podzakonske predpise in splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil (ne pa tudi zakone) lahko US tudi odpravi. Odprava vedno učinkuje takoj in ima drugače kot razveljavitev retroaktivne učinke. Čeprav Ustava omogoča razveljavitev ali odpravo predpisa v celoti (možnosti delne odprave sploh ne predvideva), US v veliki večini zadev uporablja tehniko delne razveljavitve oziroma odprave, kar pomeni, da poseže samo v tiste določbe (člene, odstavke, alineje ipd.), ki so protiustavne, in samo v obsegu, ki je potreben, da se protiustavnosti odpravijo. Pogosto razveljavi tudi samo posamezne besede.

2Poleg odločitev, ki jih predvideva Ustava, je nekatere dodatne možnosti določil ZUstS, še nekatere druge pa je v svoji praksi brez izrecne pravne podlage uvedlo samo US. Člen 47 ZUstS tako omogoča, da US ugotovi protiustavnost oziroma nezakonitost predpisa, ki je med postopkom prenehal veljati; takšna ugotovitev ima glede zakonov učinke razveljavitve, pri podzakonskih predpisih pa tudi učinke odprave, če tako odloči US. Prvi odstavek 48. člena ZUstS je podlaga za sprejemanje t. i. »golih« ugotovitvenih odločb, s katerimi US »le« ugotovi, da je predpis protiustaven ali nezakonit (zanje se je uveljavil izraz »ugotovitvene odločbe«). Razveljavitve z odložnim rokom in ugotovitvene odločbe US pogosto dopolni s t. i. določitvijo načina izvršitve (drugi odstavek 40. člena ZUstS). To je pomembno pooblastilo US, s katerim lahko celo začasno normativno uredi pomanjkljivo zakonsko materijo. Ne glede na odsotnost izrecne pravne podlage je US razvilo tudi tehniko interpretativnih odločb, s katerimi določi ustavnoskladno razlago predpisa in s tem iz pravnega reda izloči protiustavne razlage.

3Na podlagi drugega odstavka 161. člena lahko US odloči o ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa tudi, kadar se takšno vprašanje postavi med postopkom z ustavno pritožbo. Čeprav se drugi odstavek 161. člena glede tehnik odločanja sklicuje na prvi odstavek 161. člena, US v takšnih primerih brez zadržkov uporablja tudi druge omenjene tehnike odločanja. Prvi odstavek 161. člena pooblašča US tudi, da do končne odločitve v celoti ali delno zadrži izvrševanje predpisa, ki ga presoja. Tretji odstavek 161. člena določa, da pravne posledice odločitev US ureja zakon. Poleg normativne ureditve so za razumevanje pravnih učinkov ustavnih odločb pomembna tudi stališča samega US. Glede na to, da so pravne posledice odločb US zakonska materija, je treba za njeno razlago upoštevati tudi stališča rednih sodišč, zlasti Vrhovnega sodišča (v nadaljevanju VS). Prav učinkom odločb US je v tem komentarju namenjena glavna pozornost.

4Odločitve US so dokončne in pravno obvezujoče. Na splošno je mogoče reči, da so odločbe US splošno obvezne (erga omnes), pri čemer njihova obveznost ne izhaja samo iz izrecne določbe tretjega odstavka 1. člena ZUstS, temveč že iz nekaterih temeljnih ustavnih načel (načel pravne države, načel delitve oblasti, načela vezanosti sodnikov na Ustavo in zakon), kar pogosto poudarja tudi US. Splošna obveznost odločb US, tako izreka kot tudi nosilnih razlogov v obrazložitvi, je ključnega pomena za to, da se pri delovanju vseh oblastnih organov zagotovi prevlada ustavnih načel, temeljnih človekovih pravic in svoboščin in drugih ustavnih vrednot. Konkretne pravne posledice odločb so sicer različne v okviru različnih pristojnostih US, prav tako so določene razlike med različnimi tehnikami odločanja.