Ustavnosodna presoja pravne države
Lovro Šturm, 2011
4OdlUS XVI, 45, Up-323/05, Ur. l. 29/2007. V tej odločitvi US opozarja, da je treba sklicevanje na 2. člen utemeljiti s prikazom in obrazložitvijo ustavno spornega posega v posamezno ustavno pravico ali svoboščino: »4. Pritožnica ustavne pritožbe ne more utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen, saj ta člen neposredno ne ureja nobene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.«
5OdlUS XVI, 13, U-I-33/06, Ur. l. 16/2007. Ta odločitev US je zanimiva, ker pojasnjuje povezavo med 2. in 15. členom in nazorno prikazuje predhodni preizkus ustavne dopustnosti posega v ustavne pravice glede na namen zakonodajalca: »10. Glede na navedeno US ugotavlja, da je zakonodajalec s tem, ko je določil, da licenca za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja preneha z uvedbo prisilne poravnave, posegel v svobodno gospodarsko pobudo pobudnice, varovano s prvim odstavkom 74. člena. Zato je treba ugotoviti, ali je poseg ustavno dopusten.
- Na podlagi tretjega odstavka 15. člena je po ustaljeni ustavnosodni presoji mogoče omejiti ustavne pravice le, če je zakonodajalec pri predpisovanju omejitve zasledoval ustavno dopusten cilj in je omejitev v skladu z načeli pravne države (2. člen). US je torej moralo najprej oceniti, ali obstaja kakšen ustavno dopusten razlog, da je zakonodajalec določil prenehanje licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja z uvedbo prisilne poravnave.
- US ugotavlja, da iz zakonodajnega gradiva takšni razlogi niso razvidni.
Tudi v postopku pred US zakonodajalec ni navedel razlogov, ki bi utemeljevali dopustnost posega, saj na pobudo ni odgovoril. Vlada v svojem mnenju sicer navaja, da se z izpodbijano ureditvijo varuje javna korist, vendar ne pojasni, v čem naj bi bila javna korist.
13. Ker za navedeno ureditev ni bilo mogoče ugotoviti, da je zakonodajalec zasledoval kakšen ustavno dopusten cilj, ki bi upravičeval poseg v svobodno gospodarsko pobudo, ni izpolnjen že prvi pogoj, ki ga za omejevanje človekovih pravic zahteva Ustava (tretji odstavek 15. člena). Ker je izpodbijana ureditev že zaradi tega v neskladju s 74. členom Ustave, se US ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali je poseg v skladu z načelom sorazmernosti (2. člen). US je zato v tretji alineji 42. člena ZZavS besedno zvezo “prisilne poravnave” v delu, ki se nanaša na prenehanje licence za zasebno varovanje zaradi uvedbe prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, po zakonu, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo, razveljavilo.«